Kako je Mura oblekla generacije: Družbeni in gospodarski vpliv med 1945–1980

Ko je vojna vihra leta 1945 ponehala, se je tudi v Prekmurju začela nova doba, zaznamovana z ideologijo obnove in industrializacije.

Prejšnji lastniki tekstilnih tovarn, Janez Cvetič in Ludvik Šiftar, po vojni niso več imeli vpliva na svoja podjetja. Leta 1947 je nova oblast obe tovarni nacionalizirala in združila v enotno državno podjetje. Nastala je Tovarna oblačil in perila Mura, z jasnim ciljem: postati gonilo industrijskega razvoja v severovzhodni Sloveniji.

V sklopu socialističnega načrta industrializacije je bila Mura postavljena kot model sodobne tekstilne tovarne, ki ne bo le ustvarjala izdelkov, temveč bo oblikovala tudi delovno kulturo, kolektivni duh in lokalno identiteto. To ni bila le tovarna, bil je sistem. 

Širitev infrastrukture in industrializacija Murske Sobote

V petdesetih letih so prve faze širjenja podjetja potekale v prostorih, ki jih je podedovalo iz medvojnega časa, toda že kmalu se je pokazala potreba po večjih in sodobnejših kapacitetah. Leta 1961 je bil postavljen nov, sodoben proizvodni kompleks na Plesah, na obrobju Murske Sobote, danes znan kot Murin industrijski kompleks.

Z gradnjo tega obrata se je začelo novo obdobje. Vzporedno s fizično rastjo podjetja je potekala tudi organizacijska in tehnološka nadgradnja. Mura je uvajala nove linije za množično konfekcijsko proizvodnjo, kar je pomenilo prehod iz skoraj rokodelskega pristopa v industrijsko tekstilno verigo.

Zlata sedemdeseta: Modni utrip Jugoslavije

Sedemdeseta leta 20. stoletja so bila brez dvoma zlato obdobje tovarne Mura. Takrat je podjetje postalo prepoznavno po vsej Jugoslaviji kot proizvajalec elegantnih moških in ženskih oblačil. Uveljavilo se je kot nosilec jugoslovanske konfekcijske mode, pogosto pa so njegovi izdelki konkurirali uvoženim znamkam iz tujine.

Tovarna je razvijala lastne modne kolekcije, v katerih so sodelovali uveljavljeni modni oblikovalci. Murina moda je bila prepoznavna po čistih linijah, kakovostnih tkaninah in sodobnem kroju – a hkrati dostopna delavski in srednji družbeni plasti.

Mura je tudi začela izvažati na tuje trge, od Nemčije do Sovjetske zveze, imela je celo lastne prodajalne v tujini, kar je bil za tekstilno podjetje iz socialistične države redek dosežek. 

Konec zlatih časov in slutnja sprememb

Ob koncu sedemdesetih let se je začel kazati prvi zagonetni premik. Kljub gospodarskemu uspehu je bilo čutiti, da jugoslovanska ekonomija pokaže prve razpoke. Inflacija, centralno planiranje in vedno večje razlike med produktivnostjo in obremenjenostjo so bile tihi znanilci sprememb.

Mura je bila še vedno močna in organizacijsko solidna, a izzivi so prihajali – najprej neopazno, skoraj z zamikom, a neizogibno.

Zlata doba kot temelj identitete

Obdobje med letoma 1945 in 1980 je bilo nedvomno najmočnejše obdobje Mure. To je bilo obdobje, ko je lokalno podjetje postalo simbol kakovosti, stabilnosti in pripadnosti. Vzpostavila se je ne le kot tovarna, temveč kot steber družbenega življenja v Prekmurju. Mura je krojila obleke in hkrati tkala zgodbo o skupnosti, delu in ponosu.

V osemdesetih letih je Mura zaposlovala kar 6500 delavcev, njeno utripanje pa je segalo daleč preko tovarniških zidov — po podatkih Pokrajinskega muzeja je bila posredno povezana s kar četrtino prebivalcev Pomurja. Bila je več kot le podjetje: pomagala je delavcem pri nakupu in gradnji stanovanj, omogočala počitnice v slovenskih in hrvaških krajih, podeljevala štipendije in spodbudila razvoj avtobusnega prometa.

Zapuščina tega obdobja ostaja živa še danes – ne le v oblačilih, ki jih hranijo muzeji ali posamezniki, ampak v zgodbah ljudi, v arhitekturi Murske Sobote, in v identiteti regije, ki je bila nekoč srce jugoslovanske mode.

Preberite še: 

• Sto let Murine zgodbe: več kot tovarna, več kot obleka
• Začetki tovarne Mura (1925–1945): Temelji tekstilnega imperija v Murski Soboti

Foto: Arhiv Pomurec, Mura Arhiv