Dan tišine, žrtve in tihega upanja

Veliki petek velja za enega najglobljih dni v krščanskem letu. Dogaja se v senci velike noči, a njegova teža je neprecenljiva – ta dan se verniki po vsem svetu spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. To ni dan zmagoslavja, temveč dan globokega razmisleka, tišine in hvaležnosti.

To je dan, ko se v središču duhovnega dogajanja znajde križ – simbol bolečine, a hkrati tudi odrešenja. Po krščanskem izročilu je bil na veliki petek Jezus križan na hribu Golgota.

Njegova smrt je predstavljala vrhunec njegovega poslanstva – daritev iz ljubezni do človeka. Ta dan kristjani ne obhajajo običajne maše, saj je ves poudarek na obredu, ki nas popelje skozi zgodbo trpljenja in konča v tišini, brez slavja, brez luči.

Obredi, ki govorijo brez besed

Bogoslužje velikega petka je posebne vrste – ni polno pesmi in svetlobe, temveč molka, branja in simbolike. V ospredju je pasijon, pripoved o Jezusovi zadnji poti. Eden od osrednjih trenutkov je poklon križu, gesto, s katero verniki izrazijo spoštovanje do Kristusove daritve. Namesto običajnega obhajila se podeljuje hostija, posvečena dan prej, kar še poudarja razloček od drugih dni.

Duhovnik ob začetku obreda leže na tla pred golim oltarjem, gesta popolne ponižnosti in solidarnosti s trpečim Kristusom.

Post kot daritev srca

Veliki petek je tudi strogo postni dan. A to ni le odpoved mesu, gre za veliko več. Gre za povabilo k notranji preobrazbi, k prostovoljni žrtvi, ki nas poveže z drugimi. Mnogi ta dan preživijo v molitvi, tihoti ali opravljajo križev pot, da bi se še bolj približali duhu tega dne.

Slovenska tradicija in domače navade

V naših krajih ima veliki petek posebno mesto. Že stoletja ljudje ta dan preživljajo v miru, brez hrupa, brez veseljačenja. Na podeželju so nekoč domačije ob tem dnevu utihnile, ni bilo glasne glasbe, ni se opravljalo težkega dela. Verniki so se množično zbirali pri pobožnostih križevega pota, ki so potekale v cerkvah ali po poljskih poteh.

Ženske so v miru pripravljale velikonočne jedi za sobotni blagoslov, otroci so pomagali z okraševanjem doma, a vse je bilo prežeto s tihim spoštovanjem do pomena tega dne.

Bolečina, ki nosi upanje

Čeprav je veliki petek zaznamovan z žalostjo in tihim spominom na smrt, v njem tli nekaj več, napoved vstajenja. Smrt ni konec, je le del poti. V tej bolečini se rojeva upanje. Kristusova žrtev ne govori o porazu, temveč o neizmerni ljubezni, ki sega onkraj trpljenja.

Veliki petek nas vabi, da se ustavimo. Da se ozremo vase. Da premislimo, kaj v življenju res šteje. V svetu, kjer nas nenehno preganjajo informacije in hitenje, ta dan ponuja nekaj neprecenljivega, tišino, ki zdravi in povezuje.

Foto: Arhiv Pomurec, Freepik