LOKALNO
Direktor Krajinskega parka Goričko z mladimi o prihodnosti narave: »Eni brez drugih ne moremo«
V Javnem zavodu Krajinski park Goričko je v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota ter ugankarsko revijo Čukec uspešno potekal že 4. literarni natečaj za osnovnošolce. V šolskem letu 2024/25 so bili učenci povabljeni k raziskovanju raznolikosti življenja v in ob vodi ter ustvarjanju križank na to temo.
Današnja slavnostna podelitev priznanj je bila v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, kjer so se zbrali učenci, mentorice in organizatorji. Ob tej priložnosti so se poklonili ustvarjalnosti mladih in poudarili pomen izobraževanja o naravi in okolju skozi kreativne pristope.
Križanke kot učni in ustvarjalni izziv
Učenci so tekmovali v treh starostnih kategorijah, za katere so bila določena različna gesla: VIDRA, GORIČKO in BELA ŠTORKLJA. Prejeli so 82 križank iz 13 osnovnih šol, pod mentorstvom 15 učiteljic. Vse prispele križanke so zbrane v elektronskem dokumentu, najboljše tri pa so objavljene v aprilski številki revije Čukec.
Nagrajeni mladi ustvarjalci
Strokovna komisija je za najboljše ocenila križanke naslednjih učencev:
- Žan Obran (2. razred, DOŠ Prosenjakovci),
- Valerija Kozic (6. razred, OŠ Fokovci),
- Ajda Fiala (7. razred, OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici).
Vsi sodelujoči so prejeli pohvale in izvod revije Čukec, najboljši pa tudi posebna priznanja in praktične nagrade.
Nagovor direktorja Andreja Smodiča: O naravi, odgovornosti in prihodnosti
Na prireditvi je zbrane nagovoril tudi direktor Krajinskega parka Goričko, Andrej Smodič, ki je v svojem govoru poudaril pomen spoštovanja narave, skrbi za prostor in odgovornega odnosa do planeta. Ob dnevu Zemlje je z mladimi delil pomembna razmišljanja o soodvisnosti živih bitij:
"Rastline uporabljamo, ko nam dajo kisik, hrano ... tudi nekatere živali uporabljamo za hrano. Eni z drugimi smo povezani in zato je pomembno, da jih ščitimo in se odgovorno obnašamo – ker eni brez drugih ne moremo."
Spregovoril je tudi o izzivih sodobnega sveta, kot so hitra moda, odpadna hrana in onesnaževanje, ter učence spodbudil k trajnostnemu razmišljanju: "Vi ste tisti, ki prihajate za nami. Če hočemo preživeti, moramo te stvari ohraniti."
Hvaležnost in skupna odgovornost
Organizatorji natečaja so se ob koncu zahvalili vsem mentoricam in sodelujočim šolam, ki so prispevale k uspešni izvedbi projekta. Dogodek ni bil le tekmovanje, temveč tudi pomembna spodbuda k razmišljanju o naravi, medsebojni povezanosti živih bitij in vrednotah, ki jih je treba prenesti na prihodnje generacije.
Več fotografij v spodnji galeriji ...
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Kakšna skrb za naravo? Skrb za akpital, dobiček,.... Same laži? Ali še kje vidite cvetoči travnik na Goričkem? Enolična trava, razstoča s pomočjo umetnih gnojil. Vse ostalo pa ne raste, ker kmetje prezgodaj kosijo. Čebel ni več! Visokodebelni sadovnjaki pa so zanemarjeni. V jeseni leži ogromno sadja na tleh. Nobeden ga ne pobere, prej vse zgnije. Bog nam pomagaj, ni čudno, da gre vse k vragu. če bi verovali v boga, bi tudi naravo bolj poznali in spoštovali.
Kakšna skrb za naravo? Skrb za akpital, dobiček,.... Same laži? Ali še kje vidite cvetoči travnik na Goričkem? Enolična trava, razstoča s pomočjo umetnih gnojil. Vse ostalo pa ne raste, ker kmetje prezgodaj kosijo. Čebel ni več! Visokodebelni sadovnjaki pa so zanemarjeni. V jeseni leži ogromno sadja na tleh. Nobeden ga ne pobere, prej vse zgnije. Bog nam pomagaj, ni čudno, da gre vse k vragu. če bi verovali v boga, bi tudi naravo bolj poznali in spoštovali.
Krajinski park Goričko je total brezveze. Ka pa razen problemov mamo od toga?