Lani dobra letina strnih žit, povprečna letina koruze in slaba letina sadja

Leto 2021 je bilo ugodno za pridelavo vseh vrst strnih žit, povprečno za koruzo in izrazito slabo za vse vrste poznega sadja. V Sloveniji je bilo pridelanih skoraj 153.000 ton pšenice in 389.000 ton koruznega zrnja, v intenzivnih sadovnjakih pa le okoli 23.000 ton jabolk, kažejo podatki Statističnega urada.

Letina strnih žit odlična

Pri večini strnih žit je bila letina v 2021 odlična. Pridelanih je bilo okoli 154.500 ton pšenice in pire, kar je za dva odstotka manj kot leto prej, vendar sta bili tudi posejani na za dva odstotka manjši površini. Pšenica je v povprečju obrodila 5,8 tone na hektar, kar je za 14 odstotkov več kot povprečje zadnjih 10 let.

Na več kot 700 hektarjih je bilo pridelanega okoli 1.800 ton pirinega zrnja. Povprečni pridelek pire je bil podoben pridelku v 2020, ko je znašal 2,6 tone na hektar. Rž in soržica (mešana setev rži in pšenice) sta bili znova posejani na manjši površini, in sicer na 640 hektarjih njiv, 24 odstotkov manj kot leto prej. Slabši je bil tudi pridelek, in sicer za 2 odstotka in je znašal 4 tone na hektar.

Povprečni pridelek koruze za zrnje nekoliko manjši, vendar še vedno dober

Tudi letina krmnih žit je ocenjena kot dobra. Koruza za zrnje je bila posejana na 4 odstotke večji površini, vendar je obrodila za 13 odstotkov slabše v primerjavi z izjemno letino v 2020. Skupno je bilo pridelane skoraj 389.000 ton koruznega zrnja. S povprečnim pridelkom 9,4 tone na hektar je bila ta letina za 10 odstotkov večja v primerjavi s povprečjem zadnjih 10 let.

Trend povečevanja površin, posejanih z ječmenom, ki ga je bilo zaznati v zadnjih petih letih, se je nekoliko umiril. V 2021 je bila površina za dva odstotka manjša. Posejan je bil na skoraj 21.900 hektarjih in je obrodil izvrstno, pridelanega ga je bilo več kot 119.000 ton ali 5,4 tone na hektar.

Letini tritikale in ovsa sta bili odlični, podobno kot v 2020. Tritikala je bila pridelovana na 8 odstotkov manjši površini. S hektarskim donosom 5,1 tone je obrodila za 13 odstotkov bolje od povprečja zadnjih 10 let. Oves je bil posejan na skoraj 1.200 hektarjih, pridelanega je bilo 4.120 ton ovsenega zrnja.

Suhe stročnice na nekoliko večji površini obrodile nekoliko manj

Na približno enako veliki površini kot leto prej je bilo pridelanega okoli 900 ton krmnega graha, kar je na letni ravni za 5 odstotkov manj. Slabše je obrodil tudi fižol za zrnje, saj se je povprečni hektarski pridelek na letni ravni zmanjšal za 19 odstotkov in je znašal 1,7 tone na hektar. Druge stročnice (krmni bob, mešanice stročnic in žit ter čičeriko) so pridelovali na 16 hektarjih, s katerih so pospravili 31 ton suhega zrnja.

Krompir slabo obrodil

Leto 2021 za pridelavo krompirja ni bilo ugodno. Slabše kot leto prej in tudi v primerjavi z 10-letnim povprečjem so obrodile vse skupine krompirja. Povprečni pridelek poznega krompirja je znašal 23,9 t/ha, kar je za 23 odstotkov manj kot leto prej in 9 odstotkov manj od povprečja desetih let. Zgodnjega krompirja pa so v povprečju pridelali 18,4 tone na hektar, kar je za 15 odstotkov manj kot v 2020.

Oljnic manj kljub približno enaki površini

Površina, posejana z oljnicami, našimi prevladujočimi industrijskimi poljščinami, je znašala skoraj 9.900 hektarjev, kar je bilo približno enako kot leto prej. Na skoraj polovici te površine so gojili buče za olje. Pridelanega je bilo okoli 2.500 ton suhega bučnega semena, kar je za 10 odstotkov manj kot v 2020.

Oljno ogrščico so pridelovali na za 15 odstotkov manjši površini. Skupni pridelek je bil zato za 19 odstotkov manjši in je tehtal okoli 6.900 ton. Površina, posejana s sojo, pa se je znova povečala, in sicer za 16 

Silažne koruze in suhega sena z njivskih površin manj

Silažne koruze smo posejali nekoliko manj kot leto prej in tudi obrodila je nekoliko slabše. V povprečju je silažna koruza, posejana kot glavni posevek, obrodila 44,7 tone na hektar, kar je podobno povprečju zadnjih 10 let..

Skupni pridelek sena, pridelanega na trajnih travnikih in pašnikih, je bil dober. Povprečni pridelek na hektar je bil 5,5 tone ali za 10 odstotkov manjši kot v prejšnjem letu in primerljiv s povprečjem v zadnjem desetletju. Skupno so pospravili več kot 1,5 milijona ton tega sena.

Spomladanska pozeba, poletna suša in toča krojile letino sadja

V intenzivnih in ekstenzivnih sadovnjakih je bila letina majhna. Skupni pridelek češenj je bil v intenzivnih sadovnjakih izredno skromen in je znašal manj kot desetino pridelka v 2020. V ekstenzivnih sadovnjakih pa so nabrali za nekaj manj kot petino pridelka češenj v 2020.

Pridelovalci marelic so v intenzivnih sadovnjakih nabrali 64 ton tega zgodnjega sadja, kar predstavlja nekaj več kot desetino lanskega pridelka marelic. Povprečni pridelek marelic v teh sadovnjakih je bil 0,7 tone na hektar, kar je v primerjavi z letom prej za skoraj 90 odstotkov manj.

Tudi tri pomembnejše pozne sadne vrste (jabolka, hruške, breskve in nektarine) so tako v intenzivnih kot ekstenzivnih sadovnjakih obrodile veliko slabše. Sadjarji so tako iz intenzivnih sadovnjakov pospravili za 63 odstotkov manj jabolk od povprečja zadnjih 10 let. Povprečni hektarski pridelek jabolk v teh sadovnjakih je tehtal 11 ton.

V intenzivnih nasadih so sadjarji obrali okoli 1.200 ton hrušk, kar je bilo 36 odstotkov povprečja zadnjih 10 letih. Hektarski donos je znašal 5,1 tone, kar je pomenilo najslabši pridelek v zadnjih 20 letih. Povprečni pridelek breskev in nektarin (1,4 tone na hektar) je bil za 90 odstotkov manjši od povprečja zadnjih 10 let.

Od drugih stebelnih sadnih vrst so slabo obrodili tudi orehi, katerih količinski pridelek je bil v intenzivnih sadovnjakih v primerjavi z 2020 manjši za 40 odstotkov, v ekstenzivnih pa za skoraj 70 odstotkov. Povprečni pridelek orehov v intenzivnih sadovnjakih je tehtal 1,1 tone na hektar, kar je za polovico manj od 10-letnega povprečja.

Manj tudi grozdja

Skupni pridelek grozdja je tehtal okrog 84.000 ton in je bil za petino manjši od letine v 2020, ki je veljala za dobro. Povprečni pridelek je bil 5,7 tone na hektar ali za več kot desetino manjši od 10-letnega povprečja. Bele sorte grozdja so obrodile nekoliko bolje od rdečih, v povprečju 5,9 t one na hektar, kar je za 16 odstotkov manj kot v 2020.

Zelenjavi namenjenih manj površin

Zelenjavi je bilo namenjeno okoli 6.200 hektarjev pridelovalnih površin, kar je za 10 odstotkov manj kot leto prej. Skupno so pridelali nekaj manj kot 115.000 ton zelenjave, od tega je bilo skoraj 70 odstotkov celotnega pridelka namenjenega za trg.