OZS predlaga paket ukrepov na področju delovne zakonodaje

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo predstavila predloge za tretji paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva. "Za večjo konkurenčnost je treba spremeniti delovno zakonodajo s ciljem doseči večjo fleksibilnost zaposlovanja in razbremenitev delodajalca," so zapisali.

V zbornici predlagajo enoten, 30-dnevni odpovedni rok pri vseh vrstah redne odpovedi, delodajalec pa bi moral imeti možnost odpovedati pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega razloga ter brez zakonsko določene odpravnine. Za OZS bi bila ob tem sprejemljiva tudi odprava instituta pogodbe o zaposlitvi za določen čas in s tem izenačitev zaposlovalnih pogojev za vse udeležence na trgu dela, so danes sporočili iz zbornice.

Po njihovem mnenju uvedba enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, kot je predlagana v vladnih izhodiščih za reformo dela, ne sledi pričakovanjem po administrativnem razbremenjevanju in stroškovni razbremenitvi delodajalcev, saj se tako v prilagoditvenem kot stabilnem obdobju podaljšujejo odpovedni roki glede na sedanjo ureditev.

Prav zato je ukinitev in bistveno krčenje nabora razlogov, ki opravičujejo zaposlovanje za določen čas, za OZS popolnoma nesprejemljiva, so navedli.

Poseben sklad za odpravnine

V OZS znova predlagajo, naj se za mikro in mala podjetja ustanovi poseben sklad za odpravnine. V ta sklad bi prispevali sredstva vsi socialni partnerji (delodajalci, delavci in država), pri čemer mora država zagotoviti sredstva že ob ustanovitvi sklada, da bi lahko opravljal svojo funkcijo že od svoje ustanovitve dalje.

Za ohranjanje zaposlitev bi v OZS znova uvedli institut čakanja na delo z nižjim nadomestilom plače v višini največ 70 odstotkov v primeru, ko delavec začasno ne dela iz razloga na strani delodajalca, delodajalec pa noče odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi le začasno zmanjšane potrebe po delu. OZS predlaga, da se za priznavanje pravic, ki temeljijo na delovni dobi, uporabi zgolj kriterij delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.

Po mnenju OZS bi morali iti prvi trije dnevi zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela v breme delavca. Kot menijo, bi namreč moralo biti plačilo za delo odraz dejansko opravljenega dela, zato naj bodo pravice pri zaposlovanju za delovni čas, ki je krajši od polnega, sorazmerne opravljenemu številu ur dela, čas odmora pa naj se ne šteje v delovni čas, temveč naj bo to predmet kolektivnega dogovarjanja.

40 ur na mesec preko podjemne pogodbe?

Poleg obstoječih zakonskih možnosti fleksibilnega zaposlovanja OZS predlaga, da se transparentno omogoči delo tako zaposlenim, brezposelnim in upokojencem na podlagi podjemne pogodbe ali kake druge pogodbe civilnega prava v manjšem obsegu, na primer 40 ur na mesec, ne glede na to, za kakšno delo bi se izkazala potreba, torej tudi za nekajdnevno delo iz osnovne dejavnosti delodajalca oz. za dela na sistemiziranih delovnih mestih.

OZS predlaga še, naj se poškodba na poti na oz. iz dela ne šteje za poškodbo na delu in da se delodajalca ne bremeni v višini 100 odstotnega nadomestila plače.

Poleg tega na zbornici predlagajo, naj se nadomestilo plače v breme delodajalca, ko je v bolniškem staležu, skrajša s 30 na 20 delovnih dni, naj se uvede institut razporeditve na drugo delovno mesto, kot je možno na podlagi veljavne zakonodaje, ter da naj se v času celoletnega bolniškega staleža ali porodniškega dopusta za regres ne bremeni delodajalca, ampak institucijo, ki v tem času izplačuje nadomestilo.