Slaba povezanost pridelovalcev velika pomanjkljivost slovenskega zelenjadarstva

Nizka samooskrba z zelenjavo, slabo povezani pridelovalci in težave pri prodaji zelenjave trgovcem je le nekaj perečih težav, s katerimi se sooča slovenska panoga pridelave zelenjave. Se pa v slednji najde tudi kakšna zgodba o uspehu, kamor spada visoko tehnološka pridelava slovenskega paradižnika, ki je našel pot na slovenske trgovske police.

Stanje in možnosti za razvoj zelenjadarstva v Sloveniji so danes v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni predstavili na posvetu, ki ga je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Kot je med drugim dejala Martina Bavec z ministrstva, je organiziranost "rak rana" slovenske panoge pridelave zelenjave. Bavčeva nekaj možnosti za izboljšanje na tem področju vidi v uredbi, ki jo pripravlja ministrstvo in ki bo spodbujala povezovanja primarnih proizvajalcev nekaterih kmetijskih proizvodov, med drugim tudi zelenjave.

Foto: Podezelje.com

"Brez povezanosti bomo zgodbo težko gradili," je pritrdila pridelovalka zelenjave Jožica Bolčič iz koprske kmetijske zadruge, ki pa je že podala nekaj pripomb na predlagano uredbo, saj dvomi, da je stimulacija 40.000 evrov letno za plačilo ene zaposlitve na prodajnem področju dovolj za premik. Trgovci situacijo nepovezanih proizvajalcev po njenih besedah spretno izkoriščajo, pridelovalcem pa zmanjkuje denarja za večje naložbe, ker vsak posameznik sam razmišlja o naložbah.

Največji delež v Sloveniji pridelane sveže zelenjave odkupi Kmetijska zadruga Krka iz Novega mesta. Kot je povedal njen direktor Jure Vončina, se bodo letos približali odkupu blizu 3000 ton, se pa ubadajo z velikimi težavami pri prodaji te zelenjave.

Dogovori s trgovci so zahtevni

"Trgovce bomo morali prisiliti, da se bodo z nami pogovarjali drugače, če bodo želeli imeti slovensko polico," je med drugim dejal Vončina. Povedal je tudi, da dosedanji letošnji dogovori z trgovinsko zbornico in večjimi trgovci o vzpostavitvi zelenjavne verige v Sloveniji niso dali večjih rezultatov.

Da so dogovori s trgovci zahtevni in težki, ugotavlja tudi lastnik podjetja Zelenjava Forminka Ivan Kelenc. Kot primer dobre ureditve je izpostavil Avstrijo, kjer so se proizvajalci oz. dobavitelji s trgovci uspeli dogovoriti, da v času rasti sezonske zelenjave v Avstriji to tudi prodajajo na tamkajšnjih trgovskih policah.

Pripombe glede predlagane uredbe, ki predvideva združevanje pridelovalcev na najmanj 200 hektarjih površin, je imela tudi kmetijska svetovalka za področje zelenjave na Mariborskem Miša Pušenjak. Meni, da je meja 200 hektarjev "absolutno preveč", saj bi to za Podravje pomenilo, da je potrebno združiti vse pridelovalce zelenjave.

Po statističnih podatkih, ki jih je predstavila Bavčeva, je bila sicer lani v Sloveniji zelenjava za trg pridelana na 1497 hektarjih, od tega je bilo na približno 1000 hektarjih integrirane pridelave, na 148 hektarjih ekološke pridelave, ki ima sicer še velik potencial, preostalo pa je bilo konvencionalne pridelave.

Zelenjavi je namenjeno manj kot dva odstotka vseh njivskih površin v Sloveniji, vrednost pridelane zelenjave v Sloveniji znaša okoli 40 milijonov evrov letno oz. 3,5 odstotka vse vrednosti kmetijske proizvodnje, vrednost uvoza za svežo zelenjavo pa je okoli 80 milijonov evrov. Stopnja samooskrbe s svežo zelenjave je v Sloveniji lani bila 48-odstotna. Organiziran odkup zelenjave prek zadrug je lani znašal 6125 ton, kar je najmanj po letu 1997.

STA