V Sloveniji letos poželi rekordnih 150 tisoč ton pšenice

Küčan je pojasnil, da kljub poprejšnjemu trudu do zadnjega sestanka ob zaključku žetve prejšnji teden ni prišlo, saj so se vsi večji kupci enostransko odločili pšenico, ki so jo najprej kupovali po načelu akontacijske cene, enostavno obračunati z dokončno ceno. Ta pa ni borzna cena, temveč cena iz pogovorov pred začetkom žetve.

"Obžalujemo, da nam ni uspelo tisto, kar smo si zadali, in sicer da bi slovenskim kmetom ponudili dve obliki odkupnih cen, saj bi s tem lahko za v prihodnje ugotovili, v kakšni smeri naj se pogovarjamo - ali o fiksni ceni pred žetvijo ali pa naj spoštujemo priporočilo akontacijske cene in poračun mesec dni po koncu žetvene sezone," je dejal predstavnik Sindikata kmetov Slovenije.

Kot je dodal, je pri oblikovanju akontacijske cene prišlo do špekulacij, saj so kupci očitno računali, da se bo pšenica po žetvi znatno pocenila, ne pa podražila. V tem primeru bi po njegovem mnenju zagotovo s pridom izkoristili možnost in kmetom obračunali ceno po nižji vrednosti. Zaradi rasti cene pšenice na borzah pa so enostavno upoštevali priporočilo izhodiščne cene iz pogovorov pred žetvijo.

Samo tretjina v slovenskih mlinih, toliko tudi v Italiji in Avstriji

Letošnje količine pridelane pšenice bi po njegovih besedah skorajda zadoščale za potrebe domačih mlinarjev, vendar pa razrez odkupa pšenice kaže nasprotno sliko. Manj kot tretjina pridelane pšenice je namreč ostala v slovenskih mlinih, približno takšen delež je je pristal v slovenskih mešalnicah in tukajšnjih kmečkih kaščah, najbolj pa kmete žalosti, da je okoli 50.000 ton slovenske pšenice odšlo v italijanske in avstrijske mline, približno desetino celotnega pridelka pa v Indijo.

Pridelovalci pšenice zato že vnaprej zavračajo morebitne očitke, da slovenskemu trgu niso ponudili zadostnih količin pridelane pšenice. "Slovenski kupci naše pšenice niso vzeli, zato bo v Sloveniji v poznejših obdobjih cena pšenice znatno višja. Trdim pa, da zaradi cene pšenice, ki je bila ponujena z naše strani, ni argumenta, da bi se v enoletnem obdobju morala popravljati cena kruha. Če se bo popravljala, se to ne bo zgodilo na račun slovenskih pridelovalcev pšenice, pač pa na račun špekulacij," je še dodal Küčan.

STA