Danes obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja

Letos že dvajsetič zapored obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja, ki to leto poteka pod geslom »Depresija: svetovna kriza«. Do leta 2020 naj bi depresija postala eden najpogostejših vzrokov bolezni v razvitem svetu.

Duševno zdravje je ključnega pomena za družbo in posameznika, ne glede na narodnost, kulturo, politično, versko in družbeno-ekonomsko ozadje. Ena najpogostejših duševnih motenj na svetu je depresija. Na njen nastanek vplivajo številne osebnostne, družbene in družbeno-ekonomske značilnosti.

Z depresijo se je lani soočilo vsaj pet odstotkov ljudi

Depresijo ima več kot 350 milijonov ljudi vseh starosti v vseh okoljih, na svoji spletni strani opozarja Svetovna zdravstvena organizacija. Kot poročajo na Inštitutu za varovanje zdravja, naj bi v preteklem letu eden od dvajsetih prebivalcev v sedemnajstih svetovnih državah doživel vsaj eno depresivno epizodo. Na splošno za depresijo v povprečju zboli 8–12 % prebivalcev.

Kako razberemo depresijo?

Za bolezen je značilna široka paleta znakov in simptomov, ki se lahko kažejo v izrazito individualnih telesnih in psiholoških spremembah oziroma v spremembah socialne integracije posameznika. Najpogostejši simptomi so: utrujenost, upad samozavesti, interesa in komunikativnosti, neodločnost, občutek krivde, motnje spanja in apetita, slaba koncentracija in zmanjšana učinkovitost pri delu.

Foto: www.sxc.hu

Depresija tudi gensko pogojena

Pogosteje prizadene ženske, ekonomsko in socialno ogrožene, nižje izobražene in zlorabljene osebe. Na pojavnost pomembno vplivajo tudi genetski dejavniki, saj ljudje, ki imajo depresivno motnjo v družini, dva do trikrat pogosteje zbolijo za depresijo kot družinsko neobremenjeni. Pogosta je tudi pri ločenih osebah (predvsem moških) ter ljudeh s kroničnimi obolenji. Pomemben vpliv na porast depresivnih stanj, zlasti med aktivno populacijo, ima tudi trenutna gospodarska kriza ter s tem povezana visoka stopnja nezaposlenosti, s katero se srečujemo tudi v Sloveniji.

Kako se spopasti z depresijo?

Obstaja veliko tehnik, predvsem je potrebno izpostaviti njeno preprečevanje še preden ta nastane. Veliko prispevajo že številne dnevne aktivnosti v prostem času, redna in zdrava prehrana, različne sprostitvene tehnike za zmanjševanje stresa, zadostno spanje, izogibanje stresnim situacijam, odprt pogovor z družino in prijatelji, izogibanje nezdravim navadam (alkohol, zloraba zdravil,...) in dnevna rutina. Družba bi morala biti do ljudi z depresivno motnjo strpna in razumevajoča, predvsem pa bi morala dajati velik poudarek preprečevanju nastanka tovrstnih motenj. To je možno v veliki meri doseči že z ozaveščanjem in promocijo zdravja med splošno in strokovno javnostjo.

Kam po pomoč?

V Sloveniji se je skozi leta razvila mreža različnih virov pomoči, nekateri so dostopni v okviru zdravstvenega sistema, drugi prek delovanja nevladnih organizacij, pri zasebnikih itd. V knjižici »Kam in kako po pomoč v duševni stiski?«, ki je dostopna na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je sistematičen pregled vseh oblik pomoči, ki jo posameznik lahko dobi v primeru duševne stiske. Ob tem je razloženo tudi, kam naj se posameznik obrne v skladu z določeno težavo, s katero se sooča.

Vir: Inštitut za varovanje zdravja, Zavod za zdravstveno varstvo