Delodajalci predlagali razširitev nabora razlogov za izredno odpoved

Socialni partnerji v skupini za reformo trga dela včeraj  kljub drugačnim pričakovanjem niso govorili o kvotah zaposlovanja za določen čas, temveč so nadaljevali z obravnavo ZDR po še neodprtih členih. Zapletli so se pri izrednih odpovedih pogodbe o zaposlitvi. Delodajalci so predlagali razširitev nabora razlogov zanjo, kar je razjezilo sindikate.

Socialni partnerji so v okviru predloga zakona o delovnih razmerjih (ZDR) obravnavali postopke odpovedi pogodb o zaposlitvi. V ospredju je bilo odpuščanje večjega števila delavcev, začeli pa so tudi razpravo o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.

Generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek je po srečanju pojasnil, da so pri prvem vprašanju govorili o poenostavljanju določenih faz postopka odpuščanja, vendar tako, da ne bi prišlo do neutemeljenih odpuščanj. V tem smislu je izpostavil odpovedi, povezane s postopkom insolventnosti in presežnimi delavci, kjer naj bi se primarno upoštevale okoliščine delodajalca, je povedal.

Zapletlo pa se je pri drugem vprašanju. Kot je povedal izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko, so skušali delodajalci doseči širitev razlogov za izredno odpoved delavcem. Soglasja o tem po njegovih besedah ni bilo, delojemalska stran pa pričakuje, da bodo v torek, ko naj bi nadaljevali z obravnavo ZDR po členih in naj bi bili na vrsti razlogi, da odpoved poda delavec, predlogom razširitve teh razlogov prisluhnili tudi delodajalci.

Če v 24 urah delavec ne obvesti nadrejenega, sledi izredna odpoved?

Delodajalci naj bi se včeraj sicer zavzeli, da bi bil med razlogi za izredno odpoved tudi razlog, če delavec nadrejenega ne bi obvestil o svoji odsotnosti v 24 urah. Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je po pogajanjih ocenil, da bi bilo tovrstno obveščanje do delodajalca korektno, saj bi ta tako lahko poskrbel za nadomeščanje ali reorganizacijo delovnega procesa. Ta razlog "seveda" ne bi veljal za zaposlene, ki bi bili "v komi ali kako drugače odrezani od sveta", je dodal.

To je očitno močno razjezilo sindikate. Sprašujejo se, kaj je huje - ali to, da se delodajalca o odsotnosti ne obvesti v 24 urah, ali neizplačevanje in zamujanje z izplačilom plač ter nezagotavljanje počitka. Tudi to bi bili lahko razlogi za odpoved, je bilo mogoče slišati po pogajanjih.

Delodajalci so sicer po Antauerjevih besedah včeraj predlagali tudi, da se med razloge za izredno odpoved vključi tridnevno neupravičeno odsotnost, medtem ko je bila doslej petdnevna.

Foto: Sxc.hu

Nadaljevanje pogajanj v torek

Na vprašanje, ali bi se lahko delodajalci na ta način lažje prilagajali naročilom, povpraševanju, je odgovoril, da v pogajanjih velja pravilo, da, dokler ni dogovorjeno vse, ni dogovorjeno nič. Znova je izpostavil, da si želijo rešitev, ki bodo zmanjšale strah delodajalcev glede zaposlovanja.

Zorko v to, da bi poenostavljeni postopki odpuščanja vodili v večje zaposlovanje, ne verjame. "Če bi to držalo, bi moralo biti že danes v Sloveniji dovolj delovnih mest," je prepričan. Pri tem je spomnil na ZDR, sprejet leta 2003. Ta je po njegovih besedah olajšal postopke odpuščanja, znižal odpravnine, skrajšal odpovedne roke, pa se število zaposlitev za nedoločen čas kljub temu ni povečalo, temveč je naraslo število zaposlitev za določen čas.

Število delovnih mest ni odvisno od delovne zakonodaje, temveč od tega, koliko delodajalci vlagajo v razvoj, ali iščejo nove izdelke in storitve, nove trge, kako so menedžerji sposobni upravljati podjetje in kako prodajati, je poudaril. Bolj kot trg dela je tog trg menedžerjev, je dodal. Socialni partnerji bodo z obravnavo ZDR po členih nadaljevali v torek, ko bo srečanje zaradi sredinega praznika izjemoma dopoldne, v petek pa se bodo vrnili k predlogu zakona o urejanju trga dela oz. začasnim in občasnim delom.

STA