Štirje ubijalci kreativnosti

Se ukvarjate s katero vrsto umetnosti, ali dejavnostjo, pri kateri se od vas pričakuje kreativnost? Rišete, kompozirate, pojete, delate kje v oglaševanju, ali kaj podobnega, kjer se od vas dan za dnem zahteva, da ste polni izraznosti in idej - vam se pa navkljub vašemu talentu včasih zgodi, da ideje kar poniknejo, ali pa kar naenkrat ne morejo iz vas?

Poglejmo si tako imenovane 4 ubijalce kreativnosti, ki vam nekako odrežejo krila ter vam odvzamejo vse tisto vsemogočno, kar se skriva v vas.

1.     Čakanje na pravo idejo

»Čutim, da sem kreativen in vem da lahko pišem, muziciram, kreiram…toda, ko bi vsaj imel idejo za knjigo, sliko ali kompozicijo. Kako naj pridem do nje?«

Mnogi ljudje v sebi čutijo veliko sposobnost ustvarjanja, pa ne vedo, kako bi pravzaprav začeli. Čakajo na tisto pravo, magično idejo, za katero pa se zdi, da ne bo prišla od nikoder.

Morda je kdo izmed vas že kdaj pa kdaj rekel: »Če bi imel pravo idejo in bi vedel točno, kaj bi rad, potem mi nebi bilo težko začeti.«

Ključ pa je ravno v tem, da nove ideje ne pridejo pri tistih, ki čakajo in razmišljajo, ampak pri tistih, ki reagirajo.

Če torej pišete zgodbe, se bo prava ideja zgodila komaj takrat, ko boste že v procesu pisanja, zato začnite pisati, slikati, muzicirati, kreirati in ideje bodo prišle same po sebi.

2.     Strah pred napakami

Nekateri ljudje imajo že idejo, talent, toda vedno, ko začnejo ustvarjati (pisati/slikati/igrati) nekako zablokirajo.

Če se vam kdaj to zgodi, potem se bojite, kaj si bodo drugi mislili o vas in to deluje v vaši podzavesti, ne glede na to, če ste nekje sami v vaši delavnici  z vašim ustvarjanjem.

Vendar pa je zanimivo to, da ključ do vaše izraznosti, kreativnega naboja tiči ravno v nepopolnosti. S tem, ko skušate zadovoljiti publiko, narediti popolno risbo, pesem, zgodbo, utišate najbolj kreativen del sebe, kajti najbolj kreativen del vas je istočasno tudi najbolj nepopoln. Skrivnost kreativnosti je, da se izrazi v največji meri takrat, ko si upate narediti nekaj narobe.

Torej dopustite si narediti kakšno napako – če rišete, potegnite najbolj grozno črto, na klavirju zaigrajte najbolj grozen ton kar obstaja, itd. 

3.     Razlaganje idej drugim

Mnogi se sprašujejo, če je koristno deliti svoje ideje z drugimi ljudmi. Kot mnogi opažajo, jih takrat pogosto ne dokončajo.

Naravno je sicer, da imamo željo po tem, da  svoje navdušenje nad idejo, ki smo jo dobili, hočemo prenesti na svoje bližnje, prijatelje, vendar so raziskave pokazale, da takrat le stežka dokončamo začeto.

Skrivnost je v tem, da energijo, ki bi jo pozneje prihranili in rabili za ustvarjanje, razpršite kar skozi besede, ko razlagate vsepovprek  o svojem kreiranju. Proces kreacije se ne uresniči takoj, ampak je za to potreben čas, da ideja zori, pogosto mora rasti v neki skrivnostnosti, nedoločnosti in dobi svojo moč, če jo nosimo na tihem v sebi.

In rešitev: Ko začutite v sebi neizmerno željo po tem, da bi razlagali o svojem ustvarjanju, preprosto utihnite.

4.     Samokritičnost

In še zadnji, nam vsem tako znani ubijalec kreativnosti: Samokritičnost. Imamo je vsi, vsaj večina v preveliki meri in če se vam pogosto ob ustvarjanju prikrade stavek« Kdo pa mislim da sem?«, potem ste med samokritičnimi ljudmi in zavirate svojo svobodno pot navdiha in kreiranja.

In rešitev: Rabimo nekaj, kaj je močnejše od našega lastnega vrednotenja – ljubezen in zavedanje, da smo čisto vsi vredni, natanko takšni, kot smo.

Vir: The Tools: Transform Your Problems Into Courage, Confidence And Creativity