EPK je partnersko Mursko Soboto obogatil, lahko bi jo še bolj

EPK je partnerskemu mestu Murska Sobota po oceni poznavalcev kulture prinesel veliko, saj je 20 koprodukcijskih projektov obogatilo kulturno dogajanje v mestu, pritegnilo vrhunska imena svetovne ustvarjalnosti, povezalo umetnike ter napolnilo dvorane, trge in dvorišča. Toda bolj ciljno zasnovan projekt bi lahko dal še več.

Kot je za STA ocenila koordinatorka programa EPK na mestni občini Murska Sobota Mojca Breščak, je projekt utrdil prijateljstvo med partnerskimi mesti in poglobil njihovo sodelovanje ter dokazal, da je lahko kultura tudi razvojna silnica, področje nenehnega ustvarjanja in inovacij ter da lahko prinese tudi nove poslovne in zaposlitvene priložnosti.

Tudi Brigita Perhavec, direktorica Zavoda za kulturo, šport in turizem Murska Sobota, vključenost občine v projekt ocenjuje kot dobrodošel, saj so lahko razširili program, kot so si že dolgo želeli, vendar za to prej ni bilo dovolj sredstev.

Kot presežek gledališkega dogajanja v mestu se je po besedah Perhavčeve mnogim vtisnila v spomin predstava Nevidni cirkus, s katero sta samo v Murski Soboti nastopili odrski legendi Victoria Chaplin in Jean-Baptise Thieree.

Naslednje leto se bo potrebno spet izkazati

Medtem ko si Perhavčeva želi nadaljevanje projektov v takšnem obsegu, pa direktor Galerije Murska Sobota Robet Inhof opozarja, da "se je sam program EPK sicer končal, vendar za letom 2012 pride leto 2013, ki bo leto, v katerem se bomo morali izkazati in dokazati, da EPK ni bil zaman. Na vprašanje, kaj bo ostalo po EPK, si nismo dali odgovora, ki bi se skliceval na materialne nosilce, saj je tisto, kar bi lahko pričakovali, dejansko in zelo neposredno življenje s kulturo samo po sebi".

Galerija je v okviru EPK pripravila razstavi Izbor del iz stalne zbirke muzeja za konkretno umetnost Ingolstadt in From Page to Space. Obe sta, tako Inhof, bistveno pripomogli k ugledu galerije v srednjeevropskem prostoru.

Hočemo ali nočemo - muza je "zaznamovala" Mursko Soboto v letu evropske prestolnice kulture. Večinoma je požela negativne odzive.

Pomurski muzej Murska Sobota je stopil v načrtovanje programa z velikopotezno idejo multikulturnega centra, a ostal s skromnejšim program, povezanim z redno dejavnostjo. Med drugim so postavili pet avtorskih razstav iz lastne zbirke ter sodelovali pri izmenjavi s partnerskimi mesti. Vključili so se tudi v mrežni projekt Uf, industrija.

Bo ime EPK v prihodnost odnesel le Maribor?

Direktorica muzeja Metka Fujs je zadovoljna z učinkom programa, pa vendarle meni, "da bi ta lahko bil večji, če bi bilo sodelovanje Murske Sobote v programu EPK bolj ciljno zasnovano kot celovit kulturno-turistični dogodek s tako zastavljeno promocijo". Na koncu se, kot je ugotovila, kljub raznolikemu programu in trajnim rezultatom vendarle zdi, da bo ime EPK v prihodnost odnesel le Maribor.

Društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije je prek projekta EPK izkoristilo evropski trend urejanja prostora z umetniškimi deli in uresničilo zamisel, da krožišča oziroma prostor ob njih postanejo prostor trajne umetniško-arhirektonske postavitve. Predsednik društva Jože Denko v tem prepoznava trajno vrednost, saj bodo ta umetniška dela tudi čez leta spominjala na EPK. Eden od avtorjev, Mirko Rajnar, pa je ob postavitvi skulpture dejal, da je bila odločitev, da bi bila nekakšen pomnik dogajanja v mestu v času EPK nekako sama po sebi umevna.

Oh, ta muza!

Iztok Rodež, glasbenik in predsednik kluba Pac, v katerem so v okviru EPK na več mestih v Pomurju in Porabju pripravili Pacev glasbeni maj - na glasbenem področju pa je nastal tudi projekt Murske balade in romance - pa meni, da je projekt sicer prinesel poplavo različnih kulturnih dogodkov, ki jim je bilo v določenih obdobjih celo zelo težko slediti, kar pa seveda še ni zagotovilo za trajne učinke.

Franci Just z založbe Franc-Franc, ki v projektu EPK sodelovala z literarnima festivaloma Dialekta in Oko besede ter romanom Sprehajališča za vračanje Ferija Lainščka, je ocenil, da bo ob konkretnih dosežkih teže merljiva zavest, da so danes mogoči kulturni fenomeni, kot je narečna književnost ali roman v verzih.

"Projekti EPK so pokazali, da v Pomurju nismo na robu slovensko-evropskega kulturnega dogajanja, kakor se pogosto napačno misli, ampak da smo, prav nasprotno, na marsikaterem področju njegov pomemben sooblikovalec. Če so ali bodo projekti EPK vsaj malo natrgali pajčevino takšne obrobniške mentalitete, bo to njihov največji socialno-duhovni učinek," je za STA dejal Just.

Da si bodo Sobočani EPK resnično zapomnili, ima nemalo zaslug tudi projekt Sledi panonskih muz. Skulptura Erato kiparke Irene Brunec Tebi je dodobra razburkala javnost ne le zaradi stroškov, stala je namreč 85.000 evrov, pač pa predvsem zaradi razdvojenosti o njeni umetniški vrednosti.