Superživila - vir zdravja in energije

V naši hrani je vsak dan manj mineralov, vitaminov in drugih pomembnih snovi. Vse to vpliva na naše zdravje in splošno počutje.

V celicah povprečno zdravih tridesetletnikov je več kot petsto kemikalij, ki jih je ustvaril človek. Tudi preiskave popkovnice so pokazale, da novorojenčkom za popotnico damo več kot sto kemikalij. Naša telesa so največji živi dokaz tega, kako zastrupljeni smo lahko, pa še vedno nekako normalno delujemo. Obremenitev s strupenimi snovmi je eden od poglavitnih razlogov za težave, ki smo jih poimenovali z različnimi imeni – od različnih alergij do raka.

Kam so izginila hranila iz naše hrane?

Rastline so takšne, kot je zemlja, na kateri rastejo. Že pol stoletja jih žlahtnijo le po merilih videza in donosa. Gojijo jih na skorajda mrtvi zemlji ter jih vzdržujejo pri življenju z velikimi količinami pesticidov in umetnih gnojil. Več kot polovica zelenjave v supermarketih pa zemlje sploh ni videla. Proizvajajo jo v hidroponičnih obratih, solate rastejo na tekočih trakovih, v ampulah, korenine pa so deležne le koktajlov, ki jih sestavijo znanstveniki. Zato nas ne sme presenetiti, da dandanes špinača vsebuje samo 10 odstotkov tistega, kar je vsebovala špinača vaše babice.

Narava vs prehranska dopolnila

Industrija poskuša to pomanjkanje nadomestiti s prehranskimi dopolnili. To je ena od najdonosnejših panog sodobnega časa. Toda tovrstni izdelki najbrž sodijo med najbolj problematične izdelke nasploh. Večina farmacevtskih podjetij ponuja sintetične vitamine in minerale, ki imajo po mnenju obeh sogovornikov zelo omejeno delovanje, v nekaterih primerih pa sploh ne delujejo ali celo škodujejo.

Superživila

Posledic kemije ne bomo mogli odpraviti s kemičnimi sredstvi. Vrniti se je treba k naravi. V zadnjem času se veliko govori o t. i. superživilih, ki omogočajo vnašanje večine potrebnih snovi iz naravnih virov.

Superživila so naravna rešitev za številne težave. Gre namreč za rastline, ki rastejo na rodovitnih in dokaj neokrnjenih predelih sveta, njihovi plodovi pa niso predelani, zaradi česar so popolnoma naravni. Superživila so bogata z antioksidanti, ki so koristni za imunski sistem in preganjajo proste radikale, ki nastajajo zaradi onesnaženega okolja, kajenja, slabe prehrane in stresa. Predstavljamo vam nekaj superživil, katerih blagodejno delovanje bi moral poznati prav vsak.

Goji jagode

Rastejo na zaščitenih območjih Mongolije in Tibeta, kjer so jih tamkajšnji zeliščarji uporabljali že pred šest tisoč leti. Rdeče posušene jagode so podobne rozinam ter vsebujejo petstokrat več vitamina C kot pomaranče in drugo sadje, bogate so z vitamini A, B1, B2, B6 in E. Vsebujejo tudi antioksidante, kot sta betakaroten in zeaksantin. Zaradi vsega tega goji jagode izboljšujejo vid, ščitijo jetra, krepijo imunski sistem in izboljšujejo pretok krvi. Sestavine, ki jih vsebujejo jagode, naj bi zavirale rast rakavih celic ter znižale raven glukoze in holesterola v krvi. Krepijo torej imunski sistem in pomagajo pri izgubi telesne teže.

Po tradicionalni kitajski medicini naj bi goji jagode uživali surove, v čaju, kot dodatek juham ali v obliki soka. Plodove lahko primešate tudi kosmičem in sadnim napitkom.

Goji jagode - sušene (foto: gojiberrymagic)

Acai jagode

Acai jagode so od nekdaj cenjen sadež z bogatim virom hranilnih snovi. Bleščeči črni plodovi manjše okrogle oblike, ki dvakrat letno dozorijo na visokih palmah, v sebi skrivajo pravo bogastvo okusov in hranil. Kot pri skoraj vsaki super hrani se tudi njihova zgodba začne v Južni Ameriki, medtem ko so pri nas bolj poznani in cenjeni šele slabo desetletje. V Braziliji, kjer Acai palme najbolje uspevajo, velja ta rastlina za najpomembnejšo rastlinsko vrsto – po nekaterih podatkih kar 42% prehrane (gledano po masi hrane) tamkajšnjih prebivalcev predstavljajo Acai jagode.

ACAI jagode so bogate so s kalijem, bakrom, magnezijem, vitamini B-skupine, vitamini C, A, D in E, vlakninami, omega 3 maščobnimi kislinami, fitosteroli, zdravimi nenasičenimi maščobami,… Idealna vsebnost ogljikovih hidratov nam dovaja čisto obliko energije, medtem ko vlaknine skrbijo za njeno počasno sproščanje in izboljšujejo prebavo.

Acai jagode

Semena Chia

Semena chia izvirajo iz Mehike ter so bogat vir omega 3 maščobnih kislin, magnezija, beljakovin in vlaknin. Odlično pospešujejo prebavo, imajo nizek glikemični indeks in pomagajo pri regeneraciji športnikov.

Že z žličko semen na dan boste pridobili več energije, vitaminov, mineralov, beljakovin in vlaknin ter antioksidantov, ki so močnejši od tistih, ki jih vsebujejo borovnice. Semena, namočena v jogurt, mleko ali sadne napitke, ponujajo dolgotrajen občutek sitosti, saj dobro vežejo vodo. Chia semena so odlična tudi za nosečnice, saj nadomestijo izgubljene beljakovine in kalcij. Primerna so tudi za pripravo brezglutenskega kruha.

Semena chia - bogat vir omega 3 maščobnih kislin, magnezija, beljakovin in vlaknin

Presna čokolada

Presna čokolada je izdelana iz surovega kakava, ki ni predelan pri temperaturi, višji od 40 ºC. Pri tem postopku se ohranijo vsi toplotno občutljivi vitamini, minerali in antioksidanti. Surova kakavova zrna so najbolj koncentriran vir antioksidantov, saj jih vsebujejo kar enaindvajsetkrat več kot zeleni čaj. Presna čokolada ne vsebuje mleka, glutena, sladkorja, umetnih sladil, barvil, soje in pesticidov, zato je primerna tudi za vegane. Vse sestavine (kakavova pasta, maslo, sončnični lecitin, rožičeva moka, kakav v prahu, vanilja) so biološko pridelane, čokolada pa vsebuje velik delež kakava. Okus presnih čokolad oplemenitijo z raznovrstnimi dodatki, kot so suho sadje, vanilja, jagode acai, maca, alga spirulina in naravna sladila (lucuma, presni sirup iz agave, sladkor kokosove palme …).

Inkovske jagode - zlate jagode

Te jagode rastejo v mineralno bogati prsti na območju perujskih Andov. Pravijo jim tudi zlate jagode, saj ščitijo pred učinki stresa, pospešujejo prekrvavitev, krepijo imunski sistem (vitamin P). Poleg tega igrajo pomembno vlogo pri razstrupljanju in krepijo splošno zdravje. Vsebujejo pektin, ki je zaslužen za dobro prebavo in lahko zniža raven holesterola v krvi. Obenem so odličen prigrizek za vse s preveč sladkorja v krvi. Vsebujejo za sadje visok odstotek beljakovin (16 %), zato so koristne za vegane in vegetarijance. Jagode posušijo pri nizkih temperaturah, zato hranila, vitamini in minerali ostanejo nedotaknjeni. Rozinam podobne jagode so tudi bogate s fosforjem, uživamo pa jih lahko same ali kot dodatek kosmičem, oreščkom, suhemu sadju…

Inkovske jagode - ščitijo pred učinki stresa, pospešujejo prekrvavitev, krepijo imunski sistem

Kokosova voda

Mladi kokosovi orehi so eden od najboljših tropskih sadežev, saj njihova voda vsebuje veliko kalija in drugih mineralov. Starejši kokosovi orehi vsebujejo zelo malo vode, zato so primernejši mladi, ki imajo tudi medicinske učinke na težave s srcem, jetri in ledvicami. Obenem so eden od najboljših naravnih virov elektrolitov. Elektroliti so ionizirane soli v celicah, ki po telesu prenašajo energijo, zato je kokosova voda primernejša od umetno pripravljenih športnih napitkov. Pitje soka iz mladega kokosovega oreha je enakovredno transfuziji krvi. V času druge svetovne vojne so namreč pri ranjenih vojakih prav s kokosovo vodo nadomeščali transfuzije.

Maca

Koren mace (rastlina iz Peruja) je odličen vir energije in vsebuje veliko esencialnih hranilnih snovi. Maca uravnava hormonski sistem, tako pri moških kot pri ženskah. Je adaptogen, kar pomeni, da ima na različne ljudi dostikrat drugačne učinke - neguje tiste dele telesa, ki potrebujejo izboljšanje, zato ima tako zelo velik spekter delovanja in je vse njene učinke kar težko opisati. Telesu pomaga, da se prilagodi na stres in obnovi energijo. Podpira hipotalamično-hipofizno os, nadledvične žleze, uravnava delovanje ščitnice in obščitnic, krepi delovanje spolnih žlez ter izboljšuje delovanje imunskega sistema. Na voljo je v obliki kapsul in prahu, ki ga vmešamo v čaj, jogurt in druge napitke.

Koren mace

FOTO: sxc.hu

VIR: viva.si, vizita.si, ekomagazin.si