Tina zmagala in postala zlata lisička

Tina Maze je dobila slalom in s tem postala šele tretja Slovenka, ki je dobila zlato lisico. Pred njo sta to dosegli Mateja Svet in Urška Hrovat. Črnjanka je drugouvrščeno Švedinjo Frido Hansdotter premagala za 86 stotink sekunde, v obeh vožnjah je postavila najhitrejši čas. Tretje mesto je osvojila Kathrin Zettel (+1,13).

Končni vrstni red današnjega slaloma:

1. T. MAZE                      SLO    1:33,68

2. F. HANSDOTTER           ŠVE      +0,86

3. K. ZETTEL                   AVT       1,13

4. V. VELEZ ZUZULOVA     SLK       1,14

5. M. KIRCHGASSER        AVT       1,53

6. I. CURTONI                ITA       1,62

7. N. HOSP                    AVT       1,92

8. M. SHIFFRIN              ZDA       1,93

9. N. EKLUND                 ŠVI       2,09

10. W. HOLDENER          ŠVI       2,10

11. T. POUTIAINEN        FIN       2,18

12. C. GEIGER              NEM       2,21

13. L. MOUGEL             FRA       2,27

14. A. DAUM                AVT       2,35

15. B. SCHILD             AVT       2,41

Nekaj zanimivosti iz zgodovine Zlate lisice

Tekmovanje za Zlato lisico prirejajo že 49 let. V vseh teh letih se je zgodila marsikakšna zanimivost.

Leta 1966 so zaradi pomanjkanja snega morali odpovedati veleslalom, pred slalomom pa ga je zapadlo toliko, da ga je bilo preveč in so morali organizatorji v Večeru objaviti poziv: "Teptači pozor! Pridite nam na pomoč pri pripravi proge." Eno leto kasneje so zmagovalkam podelili zraven ostalih nagrad še 70 kilogramov Šumi bonbonov.

1970. leta je bila tekma, ki je prvič štela za svetovni pokal. Leta 1972 sta bila prvič v zgodovini ženskega alpskega smučanja dva teka veleslaloma. Marjana Deržaj in Alfi Nipič sta zapela prvo lisičino himno Horuk in hura.

Velikokrat so organizatorji celo z rokami nanašali sneg z vseh pohorskih parkirišč, jas in obcestnih jarkov na progo, toda leta 1973 je bilo najhujše. Slalom je zvozilo le 14 smučark, veleslalom pa so odpovedali.

Leta 1979 so naše smučarke (Anja Zavadlav, Metka Jerman in Bojana Dornig) prvič prišle do točk svetovnega pokala. Prvič je bila dobljena diamantna lisica, ki si jo je prismučala Hanni Wenzel.

1982. leta je Dušan Senčar sprejel eno najbolj noro-drznih odločitev: "Selimo se na zgornjo progo pod hotel Bellevue!", To je bil morda največji organizatorski podvig v zgodovini smučarskega športa. Odpadel je veleslalom, v slalomu je bila najhitrejša Erika Hess.

Leta 1984 je bil drugi nastop Mateje Svet na tekmi svetovnega pokala in 15. mesto. Naše smučarke so doživele tudi prvi velik ekipni uspeh, sedma je bila Nuša Tome, dvanajsta pa Anja Zavadlav.

Eno leto kasneje (1985), so v Mariboru smučali tudi moški, ki pa jim je bilo slalomišče premehko in so se uprli.

1986. leta so prvič priredili Lisičkin koncert in razprodali dvorano Tabor.

1988 je bila četrta selitev Zlate lisice, in sicer v Kranjsko Goro, ki je bila po 36 urah nenehnega dežja poplavljena. Mateja Svet je dvakrat zmagala, v veleslalomu in megli s kar 1,86 sekunde prednosti pred Vreni Schneider.

 Vreni Schneider in Mateja Svet

1990 je zmaga v veleslalomu šla ponovno v roke Mateje Svet, s katero je postala tudi zlata lisička, pred 20 tisoč gledalci in novim jugoslovanskim predsednikom dr. Janezom Drnovškom.

1991. so že petič selili tekme v Kranjsko Goro, tri tekme in fantastična Nataše Bokal, druga v veleslalomu, prva v slalomu in zlata lisička.

1994. leta je pred 30 tisoč gledalci zmagala Urška Hrovat. Drugi veleslalom in zlata lisica sta pripadli Vreni Schneider, veleslalom pa Ulrike Maier, ki se je čez teden dni na smuku v Garmischu smrtno ponesrečila.

Urška Hrovat in Mateja Svet

Leto kasneje so Slovenke spet imenitno nastopile. Špela Pretnar je bila po vodstvu druga v veleslalomu, Mariborčanka Katja Koren pa v slalomu.

1997. leta je bil v ciljni areni nov hotel Arena, med gledalci tudi Juan Antonio Samaranch, na tekmi pa je zlata lisica pripadla Urški Hrovat. Leto kasneje, na jubilejni 35. Zlati lisici, je bila prva odpoved v 35 letih. Snega je bilo premalo tudi v Kranjski Gori.

1999. leta je bil uspešen drugi poskus 35-letnice. Prvič so pripravili tudi super veleslalom in silvestrovanje smučark v šotoru ob progi.

2005. leta je bila Tina Maze dvakrat najhitrejša. To je bila druga slovenska zmaga pod Pohorjem in prva veleslalomska. 2009 je bila Tina na progi ponovno najhitrejša.

2010. leta je bila Mazejeva druga v slalomu. A zmagovita zgodba 46. Zlate lisice se je začela že dosti prej. S stebrom gondole, ki je pokleknil pod bremenom 52-letne starosti in z rekordno postavitvijo, samo 157 dni po nesreči, nove pohorske, osemsedežne gondolske žičnice z zmogljivostjo 2.400 potnikov na uro.

Leto dni kasneje je tekmovanje bilo, toda brez rezultatov. Dvanajst dni je bilo podnevi nad 16 stopinj, ponoči pa nikoli pod 0! Dvanajst dni so organizatorji delali čudeže, v katerih bi se vsi drugi že zdavnaj začeli sončiti. Trinajsti dan pa je bil ves njihov trud premalo za visoke tekmovalne standarde svetovnega pokala, obe tekmi sta bili odpovedani.

Lansko leto je vreme spet nagajalo, na koncu pa je le posijalo sonce. Zlata lisica se je moralo sedmič seliti, petič na Gorenjsko. V dveh dneh je bilo v Podkorenu več kot 13.000 gledalcev, Tina Maze sicer ni stopila na zmagovalni oder, a je bila obakrat tik pod njim, organizatorji so bili znova deležni številnih pohval, tekmovanje pa sta organizirala kar dva organizacijska odbora tekmovanja za svetovni pokal. 

Vir: zlatalisica.si, siol.net. sportdogaja.si