Slabe prehranjevalne navade Slovencev in stres velika dejavnika tveganja za zdravje

Izsledki Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) kažejo, da se prehranjevalne navade pri Slovencih poslabšujejo. Vedno več je čezmerno prehranjenih in debelih.

Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) je pred kratkim izdal publikacijo z naslovom "Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije - trendi raziskav CINDI 2001-2004-2008", v kateri je predstavljeno gibanje dejavnikov tveganja in nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni med odraslimi v Sloveniji v obdobju od leta 2001 do 2008.

Predstavljeni so trendi kazalnikov na področju prehrane, telesne dejavnosti, stresa, kajenja, pitja alkohola, ustnega zdravja, debelosti, sladkorne bolezni, povišanega krvnega tlaka, srčno-žilnih bolezni, pljučnih bolezni ter kostno-mišičnih težav.

V opazovanih letih so se zgodili nekateri pozitivni premiki na področju z zdravjem povezanega vedenjskega sloga, predvsem na področju kajenja tobaka in pitja alkohola, narašča tudi delež ljudi, ki ocenjujejo svoje zdravstveno stanje kot dobro.

Manj spodbudne so ugotovitve pri spremembah prehranjevalnih navadah ljudi, predvsem pri uživanju zelenjave in sadja, zajtrkovanja in števila dnevno zaužitih obrokov hrane ter porasta debelosti. Negativen trend je posebej izrazit pri nižje izobraženih, nižjih družbenih slojih in pri moških. Povečal se je tudi delež ljudi s tveganim stresnim vedenjem, pri čemer prevladuje stres na delovnem mestu.

Zajtrka se ljudje še vedno izogibajo

V povprečju imamo pri nas nezdrave prehranjevalne navade. Neredno uživamo zajtrk, narašča delež tistih, ki zajtrka ne uživa, časovno in količinsko neustrezno si razporejamo obroke prek dneva.

Rezultati raziskave so pokazali, da leta 2001 tako ni zajtrkovalo 12,7 odstotka vprašanih, v letu 2008 pa že 18,4 odstotka. Delež tistih, ki so na dan užili le dva obroka ali manj, pa je v celotnem obdobju od leta 2001 do 2008 ostal nespremenjen pri 15,5 odstotka.

Posameznik naj bi sicer po priporočilih dnevno zaužil od tri do pet obrokov, enakomerno razporejenih prek dneva. Manj kot trije obroki dnevno vodijo v neredno prehranjevanje, posledici pa sta lahko čezmerna prehranjenost in debelost.

Delež tistih, ki uživajo svežo zelenjavo enkrat na dan ali pogosteje, se je s 67,7 odstotka v letu 2001 zmanjšal na 56,2 odstotka v letu 2008. Delež tistih, ki uživajo sveže sadje enkrat na dan ali pogosteje, pa se je v tem obdobju s 55,6 odstotka zmanjšal za 1,3 odstotka.

Ljudje se še vedno prehranjujejo zelo nezdravo.

Slabšanje zdravja zaradi stresa - problem stresa na delovnem mestu

Problematičen je predvsem negativni stres, ki je eden ključnih dejavnikov za slabšanje zdravja sodobnega prebivalstva. Pogosto ali vsakodnevno doživljanje stresa in težave pri njegovem obvladovanju je leta 2001 navajalo 24,9 odstotka vprašanih, leta 2008 pa že 27,7 odstotka. Stopnja stresa se torej iz leta v leto povečuje.

Kot najpogostejše vzroke stresa so anketirani navajali obremenitve na delovnem mestu, slabe gmotne pogoje, težave v družini, slabe odnose s sodelavci in osamljenost. Ob tem se je povečalo doživljanje stresa zaradi obremenitev na delovnem mestu in zaradi slabih odnosov s sodelavci.

Fizična aktivnost lahko bistveno pomaga pri spopadanju z vsakodnevnim stresom.

Kajenje in alkohol

Po podatkih IVZ-ja so se zgodili tudi nekateri pozitivni premiki, predvsem na področju kajenja tobaka in pitja alkohola. Delež kadilcev se je tako po navedbah iz publikacije zmanjšal s 24,5 odstotka v letu 2001 na 20,7 odstotka v letu 2008, delež čezmernih pivcev pa se je s 14,3 odstotka v letu 2001 zmanjšal na 9,9 odstotka v letu 2008.

Kajenje je pomemben vzrok preprečljivih socialno-ekonomskih neenakosti v zdravju. V letu 2008 je kadilo nekaj manj kot 21 % odraslih prebivalcev Slovenije, več moških kot žensk. Delež kadilcev je bil najvišji med poklicno izobraženimi in predstavniki najnižjih družbenih slojev, najnižji pa med najvišje izobraženimi. V obdobju 2001–2008 so se znižali deleži kadilcev, povprečno število dnevno pokajenih cigaret, kajenje v bivalnih prostorih in izpostavljenost tobačnemu dimu.

Čezmerno pitje alkohola in visoko tvegano opijanje sta v Sloveniji pomembna javnozdravstvena problema. O čezmernem pitju alkohola je poročalo okoli 10 % odraslih, o visoko tveganem opijanju pa več kot 40 %. Ugotavljajo, da trend takih tveganih vedenj pada. Med tistimi, ki so poročali o tveganem vedenju v povezavi z alkoholom izstopajo: moški, starostna skupina 25–39 let pri visoko tveganem opijanju, oziroma 40–54 let pri čezmernem pitju, osebe s poklicno ali srednješolsko izobrazbo, spodnji in delavski družbeni sloj za čezmerno pitje ter srednji sloj za visoko tvegano opijanje, vaško bivalno okolje ter vzhodnoslovensko geografsko območje.

Čezmerno pitje alkohola in visoko tvegano opijanje sta v Sloveniji pomembna javnozdravstvena problema.

Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS: "Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije - trendi raziskav CINDI 2001-2004-2008"