Tam, kjer doživijo 100 let - 2. del

Objavljamo 2. del prispevka, v katerem vam razkrivamo kraje, v katerih po nekaterih raziskavah ljudje živijo najdlje. Tako imanovane Modre točke so območja, kjer ljudje zaradi svojega načina življenja, prehrane in predvsem pogleda na življenje, dočakajo v povpečju blizu 100 let.  Če vas vse to navdaja z zavistjo, potem ne berite, če pa verjamete, da si s pravilnim pristopom k življenju lahko podaljšate tudi vi živjenje, potem  se sprehodite med naslednjimi vrsticami. Sicer pa šteje vsak lep trenutek, vsak lep dan - ne glede na to, koliko jih je in jih bo še pred nami. 

Tokrat se sprehodimo skozi naslednje kraje: 

Loma Linda, ZDA, kjer se je v dolgo življenjsko dobo vmešala vera

Kalifornijski stoletniki so adventisti, vera jim prepoveduje uživanje alkohola, kofeina, močnih začimb, kajenje in uživanje nekaterih vrst hrane, denimo svinjine. Polovica adventistov je vegetarijancev, ki so za polovico manj nagnjeni k boleznim srca kot adventisti mesojedci. Seveda neuživanje mesa ni edina skrivnost, vsaj petkrat na teden namreč jedo oreške, bogate z nenasičenimi maščobami, ki varujejo žile in znižujejo holesterol. Prehrana je tudi bogata z zelenjavo, stročnice denimo znižujejo tveganje za razne oblike raka, kar je pomemben dejavnik pri ohranjanju optimalne telesne teže.

Adventisti skrbijo za svoje zdravje, njihovo telo je namreč svetišče za dušo, telesno pa so dejavni tudi v visoki starosti. Vsi prebivalci pijejo veliko vode, od pet do šest kozarcev na dan zmanjšuje raven tveganja za smrtno srčno kap. Imajo tudi močan občutek pripadnosti svoji verski skupnosti, v kateri imajo ljudje enake vrednote in se medsebojno podpirajo. Adventisti strogo spoštujejo dan počitka v tednu, takrat se posvečajo družini, Bogu in naravi, kar krepi njihove družbene vezi in znižuje raven stresa.

Nicoya, Kostarika, kjer imajo liberalen odnos do spolnosti

V deželah Srednje Amerike ljudje zaradi neugodnih razmer in bolezni, med katerimi je tudi malarija, praviloma umirajo mlajši, toda Nicoya je posebnost. Tukajšnji ljudje z daljšo življenjsko dobo so bistrejši in aktivnejši od stoletnikov iz drugih con. Vsi verjamejo v Boga, imajo močno razvit občutek pripadnosti družini in delovno etiko. Večinoma se prehranjujejo s koruzo, z grahom, s svinjino, z zelenjavo z vrta in s svežim sadjem, kar je dobra preventiva pred razvojem raka. Uživajo veliko stročnic, prehranjujejo se nizkokalorično in nemastno. Za večerjo pojedo zelo malo, neredko jo kar preskočijo.

Pomembno vlogo pri dolgem življenju pa igra tudi voda, ki ima drugačen mineralni sestav kot drugje po državi - je trša in vsebuje več kalcija in magnezija, to pa pripomore k zmanjšanju tveganja za razvoj bolezni srca. Tukajšnji ljudje imajo tudi precej liberalen odnos do spolnosti. Večina 90-letnikov in starejših je imela v življenju več spolnih partnerjev, ki so jih menjali tudi med trajanjem zakona. Ločitev pravzaprav ni, tudi če zakonci zaživijo s kom drugim. V starosti živijo v gospodinjstvih z mlajšimi generacijami, pri čemer pa še vedno prispevajo k družinskemu življenju. Če imajo občutek, da jih nihče ne potrebuje, kmalu umrejo. Čeprav imajo malo, so s tem zadovoljni, zaradi česar ne živijo pod stresom.

Sardinija, Italija, kjer prednjačijo moški

Stoletniki na Sardiniji so večinoma moškega spola, kar je nekoliko nenavadno glede na to, da ženske v povprečju živijo dlje od moških. Zgodba ima genetsko ozadje. Znanstveniki so namreč odkrili, da so Sardinijo pred več tisoč leti poselili Iberci, narod, ki več stoletij ni imel stikov z zunanjim genskim materialom. Ta trend se je na predelu težko dostopne Barbagie nadaljeval vse do danes. Območje je postalo nekakšen genski inkubator, v katerem so se nekatere lastnosti okrepile, druge pa postale podrejene. 

Tukaj skoraj ne poznajo krvnih strdkov, bolj pa so nagnjeni k sladkorni bolezni. Za dolgo življenje so vseeno odločilni okolje, življenjski slog in prehrana. Vsi stoletniki so se namreč v življenju veliko gibali. Precej je pastirjev, ki so včasih prehodili do deset kilometrov na dan, kar je ugodno vplivalo na gostoto njihovih kosti ter zdravje srca in ožilja.

Hrana na pohodih je bila skromna: polnozrnat kruh, nekaj sira, čebule in redkvic. Za večerjo so ponavadi jedli juho iz doma pridelane zelenjave. Ob tem so uživali veliko kozjega mleka in olja iz mastike - svojevrstna eliksirja za dolgo življenje. Meso tudi danes jedo le ob nedeljah in posebnih priložnostih, že od nekdaj pa v teh krajih pijejo vino. Njegove sestavine stenam krvnih žil pomagajo ohraniti elastičnost, vino pa poleg tega znižuje raven stresa, ki ga že tako ali tako ni bilo veliko.

Zaradi narave pastirskega dela moški niso bili veliko doma, da bi skrbeli za otroke in gospodinjstvo. Za to so skrbele ženske in bile s tem bolj izpostavljene stresu. Ob tem so se v njihovih življenjih pojavljale ustaljene rutine in obredi, ki so se ponavljali. Prebivalci imajo močan občutek pripadnosti družini. Starejši ljudje še danes ostajajo v krogu družine, živijo s potomci in z njihovimi otroki, zato njihovo življenje ne izgubi smisla. Spoštujejo jih zaradi njihovih izkušenj in mladi se z njimi pogosto posvetujejo. Sardinci imajo smisel za humor, ki jim pomaga tudi skozi najtežje čase. Smeh znižuje raven stresa, ki je močan dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja.

In v Sloveniji?

Foto: rtvslo.com

Najbolj znan slovenski stoletnik je bil gotovo Leon Štukelj (1898-1999), telovadec in olimpijski zmagovalec, pa tudi pravnik, ki je doživel 100 let, 11 mesecev in 26 dni. V devetdesetih letih 20. stoletja je Štukelj veljal za najstarejšega še živečega dobitnika zlate olimpijske medalje. Povabljen je bil na odprtje olimpijskih iger v Atlanti leta 1996, kjer je s svojo čilostjo pri skoraj 98 letih navdušil vse, tudi takratnega predsednika ZDA Billa Clintona. Vse do smrti je bil aktiven in je vsakodnevno vadil na krogih v domačem stanovanju. Vsem dobro poznana je njegova poza, ko se je z rokama uprl na naslonjala stola in dvignil obe nogi.

Na srečo - tudi v Pomurju nekaj 100-letnikov.

Tudi v Pomurju so med nami ljudje, ki so dočakali zavidljivih 100 let. Vsak s svojo življenjsko zgodbo, vsak s svojimi navadami, a vsi so priromali do številke 100. Več o njih in njihovi življenjski poti, pa tudi navadah, pa si lahko preberete na spodnjih povezavah, ko smo se jim z našo ekipo pridružili ob njihovem častitljivem praznovanju.

Marija iz Rogašovcev praznovala veličastnih 100 let

FOTO: Frančiška Furlan v Domu starejših Rakičan dočakala 100 let

FOTO: Marija Sukič iz Dankovec praznovala 102. rojstni dan

FOTO: Jožef Tratnjek iz Lipovec praznoval 100. rojstni dan