Za prihodnost Pomurja poskušali najti skupno pot

Včeraj je v Murski Soboti potekala druga redna seja Razvojnega sveta Pomurske regije (RSR) z namenom, da gospodarstvo in politika najdeta skupno pot ter v skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja spodbudijo regionalni razvoj v pomurski razvojni regiji.

Zalomilo se je že pri prvi točki dnevnega reda, in sicer pri potrditvi Zapisnika konstitutivne seje RSR z dne 21. 9. 2012. Anton Štihec je namreč opozoril, da je bilo na omenjeni seji le pet od desetih predstavnikov lokalnih skupnosti. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja pa v 12. členu pravi, da Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta in večina članov sveta, predstavnikov občin. Posledično se je razvila debata ali so sklepi ustanovne seje sploh veljavni.

Po skoraj dveurni razpravi so tako ponovno odločali o sklepih ustanovne seje in jih potrdili s opombo, da bodo počakali na presojo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, glede 23. člena Poslovnika o delu RSR, ki določa, da se glasovi predstavnikov občin štejejo dvojno. Do odločitve MGRT pa bodo delovali kot jim veleva zakon in ne kot so sprejeli na konstitutivni seji, da bodo glasovi vseh članov enakovredni.

Imenovanje članov razvojnega sveta kohezijske regije

V nadaljevanju so člani Razvojnega sveta Pomurske regije poskušali imenovati člane razvojnega sveta kohezijske regije. Po večih predlogih so izglasovali strukturo petih predstavnikov, sestavljeno iz dveh županov, dveh predstavnikov gospodarstva in enega predstavnika nevladne organizacije. Kot so dejali, bo ta struktura bolj ali manj omogočala uravnoteženo politiko in gospodarstvo ter zagotavljala strokovnost ter informacije na sejah razvojnega sveta kohezijske regije v zvezi s prioritetami regionalnih razvojnih programov in njihovo izvedbo dokumentov. Čeprav gospodarstveniki v tej strukturi pogrešajo direktorja RRA.

O imenih članov razvojnega sveta kohezijske regije bodo odločali na naslednji seji, saj razen gospodarstvenikov, ki so predlagali Branka Drvariča in Vlada Mandiča, niso uspeli določiti svojih predstavnikov.

Podelitev koncesije za izobraževalne programe deficitarnih poklicev

Pod tretjo točko so člani razgrabljali o pobudi vladi o pridobitvi koncesije za izobraževalne programe deficitarnih poklicev, kot so zdravstvena nega, fizioterapija, socialna gerontologija, upravljanje in vodenje poslovnih sistemov ter koncesijo za izvajanje visokošolskega strokovnega študijskega programa dizanj v Pomurju.

Pomurje kaže najslabše socialno-ekonomske kazalce med vsemi regijami v Republiki Sloveniji: najnižja izobrazbena struktura ljudi, najnižji dohodki, največ brezposelnih oseb ter največja umrljivost med vsemi regijami v Republliki Sloveniji. Vendar kljub temu s tem predlogom vladi nočejo doseči miloščine ali povečanja proračunskih sredstev za te namene, ampak le pravičnejšo prerazdelitev že obstoječih sredstev za navedene programe po celi Sloveniji.

Obravnava osnutka RRP Pomurske regije 2014-2020 in seznanitev z osnutkom 3. Letnega poročila o izvajanju ukrepov ZRPPR1015 v letu 2012

Regionalni razvojni program 2014-2020 Pomurske regije je temeljni programski dokument na regionalni ravni, ki opredeljuje razvojne prednosti in priložnost regije, razvojno vizijo in strateške cilje, določa razvojne prioritete regije in vsebuje finančno ovrednotene programe spodbujanja razvoja v regiji. Uresničuje se ga z Dogovorom o razvoju regije, ki se pripravlja za štiriletno obdobje.

Na koncu so se še seznanili z osnutkom 3. Letnega poročila o izvajanju sklepov iz Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (ZRPPR1015). RRA Mura na podlagi pogodbe o izvajanju neloge v okviru Programa konkurenčnosti Pomurske regije v obdobju 2010 – 2012 pripravlja letna poročila, ki jih sprejema vlada na predlog službe in o tem poroča državnemu zboru Republike Slovenije. Poročilo obsega vse podatke o tem, za katere namene, komu, koliko in na kateri podlagi so bila dodeljena sredstva za vsak ukrep iz ZRPPR1015.

Več fotografij v spodnji galeriji ...