Oče kreativnega razmišljanja razsvetlil Slovence

Minuli teden je Slovenijo obiskal Edward de Bono – legenda kreativnega razmišljanja, oče lateralnega razmišljanja in tehnike Šest klobukov razmišljanja, ki jo lahko uporabljajo tako 6-letni otroci kot predsedniki uprav.

Svetovno znanega predavatelja je v ljubljanskem tehnološkem parku gostil tudi Zavod Y. Že v uvodu je de Bono zbrano množico takoj seznanil z današnjim največjim problemom, ki ni globalno segrevanje, ampak neustrezno razmišljanje. Če hočemo napredovati, spremeniti svet, mora biti naše razmišljanje odlično, trenutno pa je v redu, vendar ne dovolj dobro. Naše zahodno razmišljanje izhaja iz antične Grčije, velik vpliv nanj pa je imela cerkev, ki ni potrebovala kreativnega razmišljanja, ampak logično, dogmatično razmišljanje, ki išče resnico. Prav tu po de Bonovem mnenju leži jedro problema, saj nimamo vedno fiksnih izhodišč za razmišljanje, zato tudi prihaja do napačnega razmišljanja, napačnih zaključkov. Pri tem je zelo pomembna sama percepcija problema, saj napačno razmišljanje izhaja iz napačne percepcije, ne pa iz napačno izpeljane logike.

Spremeniti je potrebno šolski sistem

"Slabega razmišljanja učijo otroke že v šolah, kjer jih učijo zgodovinskega pogleda na svet, ne pa tudi tega, kako svet deluje danes," meni de Bono. Zato si prizadeva tudi za spremembo šolskih sistemov in vpeljavo predmeta kreativno razmišljanje. V nekaterih šolah so de Bonov program kreativnega mišljenja poskusno že izpeljali in rezultati so pokazali od 30 do 100-odstotno izboljšanje rezultatov pri vseh predmetih. Na dobri poti uvajanja de Bonovih programov v šolskem sistemu sta npr. Kitajska in Indija.

De Bono »razsvetljeval« predstavnike našega ministrstva

Ob svojem tokratnem obisku Slovenije je de Bono glede uvedbe kreativnega razmišljanja v slovenskih šolah nagovoril tudi predstavnike našega Ministrstva za šolstvo in šport. Tehnike razmišljanja, ki jih je de Bono razvil, so zelo preproste in jih lahko uporabljajo otroci, obenem pa je z njimi svetoval in pomagal že marsikateremu podjetju, korporaciji, in Nobelovemu nagrajencu. Vendar pa je de Bono zbrane opozoril na to, da je vedno potrebno paziti, da imajo nove ideje, ki nastanejo, tudi uporabno vrednost. Kreativnost namreč ne pomeni imeti idejo, ki je drugačna zgolj zavoljo drugačnosti, ampak imeti uporabno idejo, ki bodisi izboljša, nadgradi že delujočo prakso ali pa zamenja idejo, ki ne daje več rezultatov z novo, boljšo.

Palača kreativnega razmišljanja v Sloveniji?

Med raznolikimi vprašanji iz občinstva je de Bono udeležence zabaval s humorističnimi vložki, saj humor predstavlja enega od fenomenov človeških možganov, ker podobno kot kreativnost, temelji na asimetričnem modelu razmišljanja. S šalami, predvsem o blondinkah je tako obenem zabaval vse zbrane in na praktičen primer pokazal delovanje humorja. Ob koncu je de Bono zbranim zaupal še svoje načrte za prihodnost, kjer bi tudi Slovenja lahko igrala pomembno vlogo. Kot gost v Združenih narodih je namreč že predlagal vzpostavitev Palače razmišljanja, vendar ideja tam ni zaživela, zato ostaja eden njegovih pomembnejših načrtov, ki čaka na izvedbo. Ob obisku Ljubljane pa je Palača razmišljanja v de Bonovih mislih dobila sedež – Ljubljanski grad. Če de Bonu uspe postati tudi kralj Avstralije, ker je še eden njegovih načrtov, bi »kraljeva« Palača razmišljanja lahko stala prav pri nas.

Uršula Butkovič