OZS zahteva zbornični sistem z obveznim članstvom

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) vsako leto vladi predstavi zahteve malega gospodarstva. Med letošnje je uvrstila tudi zahtevo po organizaciji zborničnega sistema v Sloveniji z obveznim članstvom. Velik del zahtev se sicer nanaša na ugodnejše davčno okolje.

Svoje zahteve bodo vladi predstavili na forumu prihodnji teden. Takrat bo namreč v okviru Ljubljanskega obrtno-podjetniškega sejma v Ljubljani potekal forum obrti in podjetništva, tam pa zbornica vsako leto predstavi svoje zahteve.

Zahteve zbornice v luči oživitve in konkurenčnosti gospodarstva

Letos je zbornica pripravila 95 zahtev, ki so razporejene med 10 poglavij. V sporočilu za javnost so v zbornici poudarili, da so zahteve lahko podlaga za spreminjanje zakonodaje v luči oživitve in konkurenčnosti zlasti slovenskega malega gospodarstva.

Kot je poudaril predsednik OZS Alojz Kovšca, »je v času gospodarske in finančne krize še toliko bolj pomembno, da se postavijo prioritete razvoja gospodarstva ter da se aktivira vse dejavnike za oživitev gospodarstva. Ustvariti je potrebno boljše poslovno okolje z zmanjševanjem administrativnih bremen in z večjim dostopom do financiranja«.

Cilji so predvsem dvig konkurenčnosti, nova delovna mesta, prijazno poslovno okolje, zlasti za obrtnike, mikro, mala in srednja podjetja, pot do teh ciljev pa lahko pokažejo le obrtniki oz. podjetniki sami, ki se vsakodnevno soočajo s tovrstnimi težavami.

Zahteva po obveznem članstvu

OZS si med drugim želi, da bi bil zbornični sistem v Sloveniji v celoti organiziran po javnopravnem modelu z obveznim članstvom.

Velik del letošnjih zahtev se nanaša na ugodnejše davčno okolje. Problem države je po mnenju OZS, da cena izdelkov in storitev vsebuje kopico dajatev, zaradi katerih ta cena pogosto celo presega tržne cene primerljivih izdelkov na svetovnem trgu.

Hkrati zbornica ocenjuje, da so pomemben dejavnik za oživitev in spodbujanje nastajanja novih podjetij tudi davčne olajšave. Te so namreč še vedno preozko in prezapleteno opredeljene in delujejo premalo stimulativno. Potrebno bi bilo razširiti olajšave za zaposlovanje, rešitve za ponovno rast in širitev panoge pa bi bilo nujno poiskati tudi na področju gradbeništva.

V OZS so pojasnili, da nova delovno socialna zakonodaja ne rešuje konkurenčnosti gospodarstva. Ti novi zakoni niso uredili vsega, kar gospodarstvo potrebuje za večjo konkurenčnost in razvoj, v čim krajšem času je tako treba pripraviti nove spremembe.

Velik problem plačilne nediscipline

V OZS si želijo tudi spodbudnega podpornega okolja za podjetništvo in dostop do virov financiranja. Med drugim opozarjajo še na plačilno nedisciplino, sivo ekonomijo, odpravo administrativnih ovir, varstvo okolja ter pomen poklicnega in strokovnega izobraževanja.

OZS si želi, da bi vlada bolje prisluhnila letošnjim zahtevam, saj so lanske zahteve v 68 odstotkih ostale nerealizirane (71 od 104 zahtev), realiziranih ali delno realiziranih je bilo le 27 zahtev, v postopku reševanja jih je še šest.