Horobek Fčele - »fčele«, ki ljubijo rolanje in hokej

Horobek Fčele je ime kluba, ki združuje ljubitelje hokeja in rolanja, predvsem pa ljubitelje inline-skater hokeja.

Vse se je začelo že pred desetimi leti

Pogovarjali smo se z Romanom Činčem, ki je bil pobudnik nastanka kluba. Že pred več kot desetimi leti se je ukvarjal s hokejem, nad tem športom pa je navdušil tudi svoje otroke. Na začetku so igrali s pakom na asfaltu pred šolo v Beltincih, nato na igrišču za šolo, potem pa še v beltinškem parku na asfaltnem igrišču. Krajevna skupnost je prisluhnila njihovim idejam in jim postavila leseno ograjo, katero so nato sami vzdrževali in obnavljali po raznih poškodbah, je z nasmehom pripovedoval Roman. Nato pa je prišla ideja, da bi vse skupaj bolj socializirali in tako je nastalo društvo Horobek Fčele.

Horobek je akronim sestavljen iz hokejsko rolerski beltinški klub, dodatek Fčele pa so izbrali, ker je takšna navada tudi v ameriških hokejskih klubih, ki igrajo v NHL. V klubu je okrog 50 članov, od tega 15-20 aktivnih moških igralcev in 15 aktivnih ženskih igralk, starosti od 18-24 let, enega od igralcev pa je že obiskal Abraham. Sledila je nabava opreme, specifična športna ponudba je počasi izginevala iz lokalnih športnih trgovin, tako da so se bili primorani obrniti na tuje dobavitelje, katere so našli v Nemčiji in Avstriji. Največji poudarek je na rolerjih in kolesih, saj obstajajo različna kolesa za različne podlage. Kvaliteta pa se še kako pozna, tudi v ceni.

Iz slovenske lige odšli igrat v Avstrijo

Kaj kmalu je prišla želja po vključitvi v katero od slovenskih lig. Igrali so v Horjulu in Lukovici, a so zaradi uporabe paka opustili igranje v tej ligi. Sami namreč prisegajo na igranje z žogico, zato je prišlo do razhajanj. Sami so imeli grob asfalt, ki ni primeren za igranje s pakom, druge ekipe pa so imele boljše pogoje za igro s ploščico. Rešitev so našli v sosednji Avstriji, ko so izvedeli, da tam igrajo z žogico. Enako kot Danci, Nemci, Švicarji, Poljaki, Nizozemci in Britanci. S prijateljskimi tekmami so začeli v Stegersbachu, kjer so leta 2008 postavili šotor. Kmalu pa so dobili povabilo v ligo. Končno so lahko trenirali in tekmovali z žogico, lani pa so tudi samo dobili novo igrišče za inline-skater hokej. Dobili so "Multibajdlin" v Beltincih, ki naj bi po kvaliteti prekašalo vsa avstrijska igrišča na katerih so tekmovali, razen tistega v Stegersbachu.

Uspehi v tujih ligah

Medtem so uspeli nanizati že kar nekaj uspehov, dvakrat so bili drugi in dvakrat tretji v tretji ligi. Nazadnje pa so osvojili peto mesto v drugi ligi ter za las zgrešili playoffe. Ob tem je treba poudariti, da kar nekaj avstrijskih ekip pripelje profesionalne igralce hokeja na ledu s Češke, da se okrepijo v playoffih ali pa tudi čez sezono. Česar pa pri Horobek Fčelah ne počnejo, vsi igralci so domači, zato imajo njihovi rezultati toliko večjo vrednost. Poleg Fčel pa obstajajo tudi Fčelice, ki ne zaostajajo za moškimi vrstniki. V prvi, prav tako avstrijski, ligi so dosegle četrto mesto. Igrajo pa tudi mešano, moški in ženske v isti ekipi. Razumljivo je, da se moški del ekipe prilagodi igri ženskami, česar pa se, po pripovedih Činča, ne da trditi za ženske.

Ne delaj drugemu tistega, kar nočeš, da drugi dela tebi

A Fčele in Fčelice se držijo načela: ne delaj drugemu tistega, kar nočeš, da drugi dela tebi. Tako se izogibajo fizičnemu nasilju na igrišču in se trudijo igrati pošteno, kar je moto Romana. Činč s svojimi izkušnjami pri petdesetih umirja strasti igralcev v vročih trenutkih. Kar pa ne samo, da je prav, je tudi razumno, saj kazni niso majhne. Že za ugovarjanje lahko igralca doleti 200€ kazni. Kljub vsemu temu pa še vedno pride do poškodb. Tako so imeli že več izpahnjenih ramen, ki so najbolj pogosta pri padcih, manj pa pri naletih, ko igralec pripravljen čaka na trk. Enemu igralcu se je po prejetem udarcu v spodnjo čeljust le-ta izpahnila, nato pa jo je sam naravnal nazaj. Če ne bi uporabljal ščitnika za zobe, bi najbrž ostal brez spodnje polovice zob. A to so redki primeri, do večine poškodb pa pride zaradi nerodnih padcev, kot pa zaradi nasilne igre.

Za plastično igrišče 50.000€, za drsališče okrog 3.000.000€

V Avstriji imajo drugačen način financiranja, kjer klubi na nacionalni ravno dobijo nekaj denarja za preživetje od države. Pri nas pa je situacija drugačna, saj morajo klubi sami plačati sodnika in igralce. Denar pa si priskrbi vsak na svoj način. Tudi miselnost glede igrišč je drugačna. Pri nas je več poudarka na igriščih z ledeno podlago, medtem ko se zanemarja igrišča s plastično. Cene govorijo v prid plastičnih, saj stanejo okrog 50.000€, z ogrevanim šotorom pa okrog 200.000€. Drsališča naj bi stala okrog 3.000.000€, k temu pridejo še visoki stroški vzdrževanja, zakup ure drsališča pa stane med 70€ in 100€.

Želijo povečati zanimanje na domačih tleh

V prihodnje si želijo razširiti zanimanje na domačih tleh, predvsem pri osnovno- in srednješolcih. Pri tem lahko zelo pomagajo z zastonj izposojo opreme, ki ni ravno poceni. Oprema za igralca stane okrog 300€, za vratarja pa 800€. Prav tako bi radi ustanovili kakšno ligo, bodo pa nedvomno organizirali turnir, ki se bo odvijal septembra. Klub pa se poleg tekmovanj udeležuje tudi bolj družabnih dogodkov, tako so se v začetku avgusta udeležili rolanja po vaseh občine Beltinci.

Več fotografij v spodnji galeriji...