»Smo kot male ribe v vodi, kjer vsak plava v svojo smer«

Minuli petek so v Ljutomeru, v okviru praznovanja 50-letnice delovanja Gimnazije Franca Miklošiča, organizirali okroglo mizo z doktorji znanosti, ki so obiskovali ljutomersko gimnazijo, in z župani pomurskih občin. Spregovorili so o razvoju Pomurske regije.

Poleg bivšega ravnatelja gimnazije in zgodovinarja Ivana Rihtariča ter bivšega ministra Henrika Gjerkeša so sodelovali tudi Saša Vrbnjak, Branko Šumenjak, Franc Pižmoht, Jernej Kosi, Matej Gomboši, Simona Topolinjak, Miroslav Novak, Tomaž Lukman, Matej Mertik, Stanko Ivanušič, Metka Sitar, Rudolf Pušenjak, Ludvik Novak, Franc Mihalič, Drago Vuk, Jasmina Filipič, Mirjana Bistan, Maja Smodiš Škerl, Samo Rauter, Dejan Hozjan, Olga Karba in drugi.

Celotno okroglo mizo je usmerjala voditeljica Lidija Kosi, vsak izmed prisotnih pa je s preostalimi navzočimi delil predloge, zamisli in pobude iz svojega področja.

Ravnatelj gimnazije Zvonko Kustec je po uvodnem pozdravu in nagovoru povedal, da je ideja o pripravi okrogle mize prišla iz njihovih vrst, saj se je ob 50. obletnici delovanja Gimnazije Franca Miklošiča zbralo veliko število imenitnih gostov na enem mestu. Zato so se odločili tako priložnost izkoristiti in si na enem mestu poskušati odgovoriti na vprašanja, kaj je Pomurje v tem trenutku. Po njegovem mnenju je Pomurje trenutno bolj mačeha kot pa mati, vendar pa, kot je poudaril, ni pesimist.

Dejstvo je, da se Pomurje, kot ena od 12 statističnih regij, ne more ponašati niti z dobrim gospodarskim niti socialnim položajem. O tem ali bi morali po vzgled v preteklost je spregovoril Ivan Rihtarič.

Razdrobljenost je ali ni problem?

Po mnenju dr. Simone Topolinjak je razdrobljenost Slovenije bolj negativna kot pozitivna, njeno mnenje pa je tudi, da veliko težav povzroča predvsem strankarska razdrobljenost znotraj občin, saj si včasih nepotrebno mečemo polena pod noge. »Za korist in za dobro vseh bi bilo potrebno stopiti skupaj, sploh v tem kriznem času in v bistvu narediti nekaj dobrega za občino in ljudi,« je poudarila. Dr. Henrik Gjerkeš se je osredotočil predvsem na želje po pomoči države. Po njegovem mnenju regija ne more spraševati države za pomoč in bi bilo bolje, da bi izvedla par projektov oziroma izkoristila pobude. Po njegovem razdrobljenost ni ovira samo v Pomurju, veliko razvojnih možnosti pa vidi v turizmu in energetiki.

Tudi informatiki oziroma računalničarji so predstavili svoj pogled na trenutno stanje. Dr. Miroslav Novak je tako povedal, da težko sprejme dejstvo, da imamo preveč občin, saj meni da razdrobljenost ni glavni problem. »Par kilometrov severno od nas je sistem ki deluje in so prav tako male občine. Pri nas je problem ker smo kot male ribe v vodi, kjer vsak plava v svojo smer, brez neke ustrezne usmeritve,« je opozoril. Hkrati pa dodal, da je vedno bolj razočaran nad informacijsko družbo. Tudi Dr. Tomaž Lukman meni, da je pri nas kot mladi podjetnik zelo težko uspeti - bodisi ni idej, ali pravega okolja. Zato gre veliko mladih v tujino, pri tem pa ga žalosti predvsem dejstvo, da se to v medijih predstavlja predvsem negativno. Govori se namreč o begu možganov, manj pa o kroženju možganov.

Po mnenju dr. Metke Sitar, ki se znanstveno in strokovno ukvarja z regionalnim razvojem,  je iskanje povezav samo znotraj meja naše države v današnjem času globalizma dejansko izgubljanje časa. Sama regionalnost razume dosti širše - prednosti neke regije, kot lahko imenujemo Pomurje je iskati neke zgodovinske, kulturne, gospodarske in druge posebnosti ter druge potencialne ne glede na državno mejo. Pomembno je predvsem čezmejno sodelovanje.

Dr, Rudolf Pušenjak je glede energetik povedal, da so v načrtu večji plani. Meni pa, da mora (predvsem kar se tiče gradnje hidroelektrarne na Muri) stroka povedati svoje mnenje in se morajo različne stroke  med sabo poslušati.    

Vedno bolj človek človeku Slovenec

Dr. Franc Mihalič se je pridružil mnenju Ivana Rihtariča in povedal, da žalostno ugotavlja, da so včasih ljudje – naši predniki - veliko bolj sodelovali, česar danes več ni zaznati. »Mi smo vedno bolj človek človeku Slovenec. Če se bo spotaknil, ga bomo še potisnili da padel, samo da se slučajno ne bi ujel na rešilno bilko,« je delil svoje razmišljanje. Hkrati je poudaril da nas reka Mura na žalost še deli, a jo nažalost tudi ne izkoriščamo.

Da mladi raziskovalci prej najdejo posluh za svoje ideje zunaj države je poudarila dr. Jasmina Filipič, saj v Sloveniji posluha za njeno zamisel izkoriščanja blata iz čistilnih naprav ni bilo, so jo pa z veseljem sprejeli na Dunaju. Dr. Dejan Hozjan pa je kot težavo izpostavil predvsem dejstvo, da se preveč trudimo ohraniti intelektualce v naši regiji, ne vprašamo pa se kako intelektualce privabiti sem.

Župani pa so opozorili predvsem na vsestranske koristi obstoja malih občin,v katerih se ta čas odvija 75 odstotkov vseh investicij v državi.