Karolina Kolmanič pri osemdesetih letih izdala novo knjigo

Pisateljica Karolina Kolmanič, ki je pred kratkim praznovala 80. jubilej, je izdala že svojo 22. knjigo. Njen najnovejši roman nosi naslov Nila in govori o ženski, ki se odloči sama vzgajati svojega otroka.

Predstavitev knjige Nila je potekala včeraj v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. Roman govori o Ženski, ki zanosi v Egiptu s prijateljem Davorinom. Ko le-ta izve za nosečnost je navdušen nad tem in se želi poročiti, vendar mu slednja pove, da ga ima rada kot človeka, vendar ga ne ljubi in da bo sama vzgajala otroka. "V Nili je Karolina Kolmanič znova izpovedala svojo globoko vero, da je temeljno gibalo življenja ljubezen, elementarna, združevalna in graditeljska moč, ki človeka plemeniti. Njeno trdno prepričanje o čistosti ljubezni spodriva vse moralne dvome, zato se roman optimistično izteče," je v spremni besedi zapisal prof. Miha Mohor.

O avtorici Karolini Kolmanič

Avtorica Karolina Kolmanič ni le uveljavljena literarna ustvarjalka, ampak tudi svetovljanka in učiteljica. Rodila se je 29. septembra 1930 v Lomanošah pri Gornji Radgoni, danes pa živi in ustvarja v Murski Soboti. Njene pisateljske korenine segajo že v nižjo gimnazijo, kjer je njeno nadarjenost prvi opazil profesor in kulturnik Jože Košar. Ko je prišla na učiteljišče v Maribor se je pridružila literarnemu krožku, v katerem sta bila recimo tudi Kajetan Kovič in Leopold Suhadolčan, kasneje pa tudi sama prevzela vodenje. Svoje prvo delo je izdala leta 1968 z naslovom Sonce ne išče samotne poti, do danes pa je sledilo še 21 avtorskih del.

Ustanoviteljica bralne značke v Prekmurju

Pomemben mejnik v literarni zgodovini v naši pokrajini je bila uvedba bralna značke, za katero je zaslužna prav Kolmaničeva. Vse se je začelo leta 1967 v Veliki Polani, kjer je pobudnica projekta želela poimenovati bralno značko po Mišku Kranjcu. Slednji je sprva to zavračal, ker je menil, da je še preveč živ, da bi se po njem imenovala bralna značka, a so ga na koncu vseeno uspeli pregovoriti. Tako so na prvo podelitev poleg Kranjca prišli še Kovič, Suhadolčan in Anton Ingolič. Kasneje se bralna značka uvedla tudi v Porabju in poteka še danes.