Migrantski delavci kot novodobna trgovina z ljudmi

Evropska unija že sedmo leto zapored obeležuje evropski dan boja proti trgovini z ljudmi. Cilj evropskega dneva je osveščanje javnosti o pojavu, ki predstavlja hudo obliko kršitve človekovih pravic, posameznikove svobode in dostojanstva ter hudo obliko kaznivega dejanja. Varuhinja pravic je novodobno trgovino z ljudmi izpostavila migrantske delavce.

Slovenija se s problematiko trgovine z ljudmi sooča predvsem v zadnjem desetletju, pri čemer so žrtve slovenski državljani, pa tudi tujci v tranzitu oz. tisti, ki pridejo v Slovenijo kot ciljno državo. Dejavnosti  odkrivanja, preiskovanja in pregon kaznivih dejanj kot tudi v zagotavljanje pomoči in zaščite žrtev ter izvajanje preventivnih ukrepov usklajuje medsektorska delovna skupina.

Žrtve trgovin z ljudi se pogosto ne prepoznajo

Kot je za STA povedal vodja sektorja za organizirani kriminal na notranjem ministrstvu Tomaž Peršolja, direktiva EU iz leta 2011, ki je po njegovih besedah najpomembnejši dokument na področju boja proti trgovini z ljudmi in zaščite njenih žrtev, še ni implementirana v našo pravno zakonodajo, zato jih na tem področju čaka še veliko dela. Slovenska policija sicer letno obravnava tri do štiri primere trgovine z ljudmi.

Pred dnevi je v Ljubljani na to temo potekal posvet o učinkovitejšem boju in preprečevanju z ljudmi, na katerem pa so med drugim opozorili, da se žal pogosto same žrtve trgovine sploh ne prepoznajo kot take ter so iz tega razloga še bolj ranljive, pri čemer je med največjimi problemi pojav migrantskih delavcev.

Razmere so skrb vzbujajoče

Čeprav ima Slovenija navzven status države, ki spoštuje pravice, so dejanske razmere po njenem mnenju skrb vzbujajoče, vprašanja spoštovanja človekovih pravic v času gospodarske krize prepogosto ostajajo v ozadju. Na to je opozorila tudi sekretarka v kabinetu predsednice vlade, Tamara Vonta.

Njenemu mnenju se pridružuje varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, obe sta tudi poudarili nujnost multidiscilinarnega pristopa in enotnega pristopa do problema tistih, ki se ga lotevajo.

Nussdorferjeva je še opozorila, da vprašanje trgovine ni še zdaleč zgolj le prostitucija, ter ob tem dodala, da so tem ljudem kršena pravica do dostojanstva in osebne svobode, kot sivo liso pa izpostavlja migrantske delavce. Take kršitve je zelo težko preganjati, v največji meri tudi zato, ker se žrtve resnično ne prepoznajo kot žrtve, se pridržuje mnenju ostalih. 

Vir: STA