Tudi vi mečete hrano v smeti?

Po statističnih podatkih se na svetu letno zavrže kar tretjina pridelane hrane. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije ne zaostajamo niti Slovenci, ki smo v prejšnjih letih zavrgli povprečno 160.000 ton hrane oz. približno 82 kg hrane na prebivalca. 

Od 16. do 24. novembra poteka 5. Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO). Pobudo delno financira Evropska Unija, cilj pa je spodbujati ozaveščenost o trajnostnih virih in ravnanju z odpadki. Sem sodijo recikliranje in ponovna uporaba materialov, zmanjševanje količine odpadkov, predvsem pa zmanjševanje količine zavržene hrane. Na evropskem nivoju se letno zavrže ok. 90 mio ton hrane, v Sloveniji pa 160.000 ton.

V smetnjakih kruh, sadje, zelenjava

Na podlagi spletne ankete iz leta 2011, v katero je bilo vključenih 1200 anketirancev, smo Slovenci zavrgli največ mešane odpadne hrane (77 %), sledi odpadna hrana živalskega izvora (19 %) in 4 % zelene odpadne hrane.  Med zavrženo hrano je največ kruha, pekovskih izdelkov ter sadja in zelenjave. Vzrok je navadno pokvarjena hrana ali neuporaba živil pred pretekom roka trajanja pa tudi pripravljanje prevelikih količin hrane, ki jih ne moremo porabiti. Na dan naj bi zavrgli kar četrt kilograma hrane.

Kruh se prevečkrat znajde v smetnjakih (foto: sxc.hu).

Kupujemo preveč hrane

Kar okrog 40 % hrane zavržemo, ker kupimo več hrane, kot je dejansko potrebujemo. Zanimiv je podatek, da je delež zavržene hrane enak tako v industrializiranih državah kot v državah v razvoju. Razlika je v tem, da do izgube hrane v industrializiranih državah v kar 40 % pride na ravni potrošnikov, enak delež hrane pa se v državah v razvoju zavrže med spravilom in predelavo pridelka. Preprečevanje nastajanja odpadne hrane je tako z etičnega kot okoljevarstvenega vidika prednostna naloga po hierarhiji ravnanja z odpadki.

Ostanke hrane lahko kompostiramo in uporabimo za gnojenje vrta (foto: sxc.hu).

Kaj delamo narobe?

V splošnem s hrano ravnamo nepremišljeno. Najpogosteje delamo napake, kot so: kupujemo preveč pokvarljive hrane naenkrat (sadje, zelenjava, mlečni izdelki, meso); slabo načrtujemo obroke glede na to, katera živila se morajo porabiti prej; pozabljanje hrane v hladilniku ali zamrzovalniku; pripravljamo prevelike količine hrane; ne znamo ponovno uporabiti hrane, ki ostane od prejšnjih obrokov; predvsem pa se ne zavedamo dovolj vrednosti hrane.

Ostanke zelenjave lahko porabimo za juhe in druge jedi (foto: sxc.hu).

10 napotkov za zmanjševanje odpadne hrane

1. Načrtovanje nakupov: načrtujte obroke za ves teden ter pred nakupi preverite, katere sestavine že imate doma in katere še morate kupiti. Naredite seznam živil, ki jih potrebujete, in ga nesite s sabo v trgovino. Tako ne boste kupili tistega, česar ne potrebujete in bo manj verjetno, da vas bodo zavedle akcijske ponudbe hrane.
2. Preverite datume: Pri nakupovanju živil bodite pozorni na rok trajanja izdelka. Če izdelka ne potrebujete takoj, kupite tistega, ki ima daljši rok trajanja, oz. ga kupite šele takrat, ko ga boste zares potrebovali.
3. Upoštevajte proračun: kupite toliko hrane, kot finančno zmorete. Če zavržete hrano, zavržete tudi vaš denar.
4. Vzdržujte hladilnik: poskrbite, da bo v hladilniku zmeraj primerna temperatura, da bo vaša hrana ostala sveža, ter preverite pravilno delovanje hladilnika.
5. Navodila: pri shranjevanju hrane upoštevajte navodila na embalaži.

Vedno imejmo urejen hladilnik (foto: sxc.hu).

1. Imejte urejen hladilnik: izdelke, ki jih morate zaradi krajšega roka trajanja porabiti prej, postavite spredaj, tiste z daljšim rokom pa zadaj. Redno preverjajte, koliko hrane imate v hladilniku in ne kupujte nove, če je še ne potrebujete.
2. Postrezite manjše obroke: tako ne boste prevelikih količin hrane metali v smeti, po potrebi pa lahko porcije tudi povečate.

Postrezimo manjše obroke in ne zapravljajmo hrane po nepotrebnem (foto: sxc.hu).

1. Ponovno uporabite ostanke hrane: ostanke kosila shranite za večerjo ali malico. Iz sadja naredite sok, iz manj sveže zelenjave pa npr. juho.
2. Hrano zamrznite: odvečno hrano zamrznite in jo uporabite ob drugi priložnosti.
3. Odvečno hrano uporabite za vrt: hrano, ki jo boste vseeno morali zavreči, odnesite na kompost, s katerim boste gnojili vrtne rastline.

Viri:

-          Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS

-          European Commission

-          Sxc.hu (fotografije)