Kompostiranje je v bistvu posnemanje narave

Biološko razgradljivi odpadki so zelo koristni, če jih pravilno recikliramo in vrnemo v naravo. Narava bo vedno poskrbela, da dobimo nazaj, kar bomo vanjo vložili. To je le eden izmed glavnih razlogov zakaj kompostirati, saj je kompost najboljša in najnaravnejša pot, da tlom vrnemo organsko snov, ki smo jo odvzeli v obliki plodov.

Primeren prostor za kompost izberemo tako, da je v zavetni legi in ni predaleč. Za kompostiranje oziroma kompostni kup je potrebno poiskati senčen in zračen prostor, saj gre za kemični proces za katerega morajo biti zagotovljeni nekateri pogoji. Najbolje je uporabiti grmovje ali drevje.

Poleg zračnega in senčnega prostora je pomembno tudi, da je prostor odceden, ne sme biti kakšna jama ali vznožje hriba, kjer bi voda zaostajala in motila potek kompostiranja.

Priprava prostora

Primeren prostor nato očistimo in utrdimo z nekaj glinaste zemlje. Za večjo urejenost lahko naredimo ograjo okoli organske mase komposta. Kompostnik lahko naredimo iz kupljenih betonskih delov, desk ali pa kupimo že narejen plastični kompostnik.

Za lažje kompostiranje priporočajo vsaj dva ločena prostora. V prvem čez poletje zbiramo organsko maso, katero potem v jeseni zložimo v drugega.

Ob zbiranju organskih odpadkov pazimo, da ne gnije. Nalaganje več mokrih kot suhih snovi povzroči, da iz kupa iztisnemo zrak in masa začne gniti. Zato je potrebno vedno, kadar dodamo veliko mase hkrati, primešati nekaj suhega kot je na primer pepel, časopisni papir. Občasno pa kup pretresemo, oziroma prekopljemo z vilami, da je zračen. Le tako se bodo v njem razmnoževali tisti mikroorganizmi, ki organsko maso spreminjajo v naravno gnojilo. Če pa zmanjka zraka, se naselijo mikrobi gnitja, ki spremin­jajo organsko maso v smrdeč, neuporaben material.

Za zlaganje kupa pa je najbolj primeren oktober, ko je še dovolj toplo, sonce pa ne pripeka več. Za zlaganja kupa je najbolj primeren oblačen in miren dan brez vetra, saj tako naredimo najmanj škode mikroorganizmom. Priskrbimo si hlevski gnoj, koruznico, slamo, smrečje ali pokosimo ločje ter poiščemo ali porežemo nekaj vej, ki jih bomo potrebovali za drenažo in pograbimo že odpadlo listje.

Primerni organski odpadki

Za kompostiranje so primerni kuhinjski odpadki, pokošena trava, ostanki vrtnin, naravna volna, dlaka domačih živali, pepel, oglje, saje, jajčne lupine, ostanki kuhanja sokov in stiskanja grozdja ali sadja, natrgan nesijoč časopisni papir, zdrobljeni ostanki drevja, grmovja po rezanju, suho listje, odpadle iglice iglavcev, slama, seno, šota, ostanki substrata, zemlja rastlin, žagovina, lesni oblanci, ajdove luščine, ostanki koruznih storžev in rastlinskih delov, lasje, bombažno ali laneno blago, kavna in čajna usedlina, praprot, stelja, hišni prah, prah iz sesalnika in podobno.

Na kup ne dajemo koreninskih plevelov, plastike, sijočega papirja, kovine ter kosti in ostankov mesa. Prav tako ne dodajamo pasjih in mačjih ter seveda človeških iztrebkov, ostankov citrusov in banan zaradi kemikalij, ki so na lupinah in kislin, ki upočasnjujejo kompostiranje. Enako velja tudi za rezano cvetje iz cvetličarn. Prav tako na kup ne dajemo ostankov zelišč pelina, vratiča in žajblja ter orehovega lubja. Ostanke močno obolelih rastlin za več dni namočimo in šele tako razpadle kompostiramo.

Zlaganje kompostnega kupa

Na dno najprej naložimo kup ne preveč razrezanih vej, lahko je tudi koruznica, stebla sončnic, skratka material, ki bo zagotovil drenažo. Plast naj bo visoka približno 30 cm. Nato zlagamo: najprej plast organske mase iz poleti nabranega materiala, nato plast gnoja, plast listja in začnemo znova. Plasti naj bodo debele največ 40 cm. Če imamo preveč mokre mase, nimamo pa veliko listja, sena ali slame, jo potresemo s pepelom, peskom, zemljo z domačega vrta, nepreperelim, a že kompostiranim materialom iz prejšnjih let. Če je preveč suhe mase, jo polivamo z vodo, še bolje je, če so bile v tej vodi nekaj dni namočene koprive ali detelja. Ko zložimo vse plasti, kup ne bi smel biti višji od 2 metra. Teža previsoko naložene mase namreč lahko iztisne zrak iz njega in bo gnil, namesto da bi masa razpadala. Na koncu kup oblikujemo tako, da je na sredini nekoliko višji, s čimer zagotovimo odtekanje padavin po površini. Na vrhu naložimo plast koruznice, smrečja, slame, ki ravno tako preprečuje, da bi bil kup preveč namočen.

Zrel kompost

Kompost je zrel, ko je celotna masa podobna zemlji in ima tudi vonj po zemlji. Kompost navadno dozori v šestih mesecih po zlaganju, vendar ga je najbolje uporabiti nasled­njo jesen. Svež kompost presejmo skozi grobo sito. Nerazgrajene dele vrnemo v proces razkrajanja, presejan kompost pa uporabimo tako, da ga potresemo po površini zemlje in ga ne vkopavamo v zemljo. Pri presejanju najdemo in odstranimo tudi morebitne škodljive ogrce. Kompost je primeren za gnojenje vseh rastlin na vrtu, celo za vrtno trato. Če imamo dovolj komposta, ne potrebujemo nobenega drugega gnojila. Če uporabljamo kompost, tudi ni nevarnosti, da bi ga uporabili preveč.

Več fotografij v spodnji galeriji...

Vir: Deloindom, foto: Darjan Fujs