Kompost je najboljša pot, da tlom vrnemo, kar smo ji odvzeli

Biološko razgradljivi odpadki so zelo koristni, če jih pravilno recikliramo in vrnemo v naravo. Kompostiranje je naravna metoda recikliranja organskih odpadkov v zemljo bogato s humusom, kompost pa najboljša in najnaravnejša pot, da tlom vrnemo organsko snov, ki smo jo odvzeli v obliki plodov.

Kompostiranje torej pomeni vračanje organskega materiala v naravni, pridobivanje naravnega gnojila, izboljšanje tal zaradi pospeševanja talnega življenja in zaradi boljšega zbiranja vode ter z majhno porabo dela zmanjšanje količine odpadkov za približno 30 %.

Kompostiranje je biološka razgradnja organskih odpadkov, največkrat rastlinskega izvora s pomočjo mešane mikrobne združbe v ogretem, aerobnem okolju. Z njo pridobimo higieniziran, humificiran stabilni produkt prstenega, temnega, drobljivega izgleda in otipa, ki je uporaben kot gnojilo. Postopek je uporaben za recikliranje gospodinjskih, vrtnih in organskega dela komunalnih čvrstih odpadkov pa tudi kot postopek obdelave čvrstih odpadkov iz živinorejske proizvodnje, zlasti t. i. hlevskega gnoja.

Kompostiranje ni neznan oziroma nov postopek. V naravi je kompostiranje pojav, ko nakopičeno listje v gozdu prične gniti in preperevati in se razgradni produkti vrnejo v zemljo, kjer predstavljajo izvor hranil za novo rast. Zgodovinarji celo menijo, da je zasluga kompostnega procesa razvoj agrikulture; nakopičeni odpadki v bližini bivališč zgodnjega človeka so bili dobra podlaga za bujno rast različnih rastlin in človek je, ko je to opazil, v kupe teh ostankov namenoma zasadil semena koristnih rastlin.

Kompostiranje postaja v novejši dobi postopek, ki ga uveljavlja močno vzpodbujena okoliška zavest, saj je mesta za odlaganje komunalnih odpadkov vse težje najti. To zlasti v naseljih individualnih hiš ljudi zelo vzpodbuja k pripravljanju lastnega komposta, komunalna podjetja pa tudi vse pogosteje organizirajo ločeno zbiranje organskih odpadkov, ki jih nato s kompostiranjem pripravijo do gnojila. Računa se, da do 30% in več komunalnih odpadkov predstavlja material ustrezen za kompostiranje.

Prednosti kompostiranja:

- s kompostom se vrnejo zemlji številne hranljive snovi, ki ji jih s pridelkom odvzemamo;

- kompost naredi rastline bolj močne, zdrave in odporne proti insektom in boleznim;

- s kompostiranjem se uničijo večina slabih mikroorganizmov (kot na primer salmonela), parazitov in semen plevela;

- kompostiranje izboljšuje sestavo prsti in omogoča boljše prezračevanje tal;

- v pomladnih mesecih se zemlja, kateri je bil dodan kompost, segreje hitreje;

- kompost v sušnem obdobju zadržuje vlago v zemlji;

- končna teža komposta je za polovico manjša od začetne teže materiala, kar zmanjša in olajša delo na vrtu, na kmetiji pa tudi stroške transporta pri odlaganju na površine oziroma gnojenju;

- prihranimo pri nakupu dodatne zemlje, gnojil in fitofarmacevtskih sredstev;

- odpadki predelani na mestu njihovega izvora pripomorejo k občutnem zmanjšanju odpadkov v našem domu in na odlagališčih ter s tem zmanjšan izpust toplogrednih plinov

- z novo uredbo o ločevanju bioloških odpadkov pa kompostiranje celo pripomore k zmanjšanju stroška komunalnih podjetij za odvoz odpadkov.

Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom namreč določa obveznosti povzročitelja odpadkov iz gospodinjstva in ga prvenstveno napotuje na hišno kompostiranje, izvajalec javne službe pa mora zagotoviti, da se v primerih, ko povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva nima možnosti ali ne želi hišno kompostirati, zbiranje in odvoz teh odpadkov.

Kompost posledično za mnoge velja kot najprimernejše, najkoristnejše in hkrati najcenejše gnojilo za naše okrasne rastline in drevje. Kompost je namreč polnovreden humus, ki nastane s pomočjo mikroorganizmov, bakterij, gliv in  deževnikov.

Več fotografij v spodnji galeriji...

Vir: lep-planet.si, bfro-uni-lj.si