Bo denacionalizacijski spor resno ogrozil prodajo Radenske?

Morebitnega kupca iz tujine z nakupom Radenske čakajo tudi pravne obveznosti iz denacionalizacije.

Radenska je ena izmed 234 denacionalizacijskih zadev, ki še niso rešene. Gre za najbolj zapletene primere od začetnih 38 tisoč primerov, njihova skupna vrednost pa je ocenjena na dobrih 89 milijonov evrov. Sedanja vlada je na zadnji seji odobrila zaposlitev treh ljudi, ki naj bi pripomogli k hitrejšemu reševanju teh postopkov.

V Radenski v teh dneh pričakujejo novo odločbo gornjeradgonske upravne enote, ki je v preteklosti enkrat že zavrnila denacionalizacijski zahtevek Rudolfa Hoena Šariča za vračilo 48 odstotkov Radenske.

Vrnitev premoženja grožnja prodaji Radenske?

Se pa o tem, da denacionalizacijski postopek lahko negativno vpliva na prodajo Radenske strinjata tako Dušan Zorko, predsednik uprave Pivovarne Laško in Joseph Mussomeli, ameriški veleposlanik v Sloveniji. Zorko verjame, da denacionalizacijski postopek prodajo Radenske sicer lahko upočasni, ne more pa je ustaviti. So pa po njegovih besedah o denacionalizaciji podrobno seznanili vse morebitne kupce.

Mussomeli: Zadeva bi morala biti rešena že pred 21 leti

Mussomeli je za Finance dejal, da bi ta denacionalizacija morala biti rešena že pred 21 leti, in sicer v prid njegovega rojaka Hoena Šariča. Obsoja politično povezavo Radenske in sodišča, ki otežuje vrnitev velikega deleža Radenske Američanu: »Zadeva gre na višje sodišče in to prekliče odločitev prve stopnje ter mu zadevo vrne v vnovično presojo in zadeva se ponovi.« Ob tem dodaja, da moramo v Sloveniji, če želimo v državo pripeljati tuje vlagatelje, vzpostaviti pregleden in predvidljiv sodni sistem.