Tadej Ružič: Skrb zbuja razlika med neto in bruto plačami

Ministrica za delo bo podpisala sklep o dvigu minimalne plače za 0,7 odstotka, za toliko, kot je lani znašala medletna inflacija, kar bo treba upoštevati že pri obračunu januarskih plač. Zakon o minimalni plači od ministrice Anje Kopač Mrak zahteva, da mora minimalno plačo uskladiti z inflacijo, pri tem pa se mora s sindikati in delodajalci le posvetovati. Direktorja Pomgrada dvig minimalne plače ne skrbi, ga pa moti razlika med neto in bruto plačami.

Tadej Ružič: »Skrb zbuja razlika med neto in bruto plačami«

V nemilosti bodo tudi gradbena podjetja, ki zaposlujejo veliko fizičnih delavcev z minimalnimi plačami. Vendar Tadej Ružič iz prekmurskega gradbinca SGP Pomgrad zagotavlja, da to zanje ni nikakršen »strašen znesek«. Bolj ga skrbi siceršnja obremenitev plač: »Gotovo je slab trend dvigovanja minimalne plače, še bolj pa zbuja skrb razlika med neto in bruto plačami, takšne obremenitve so preprosto previsoke,« je za Finance dejal šef Pomgrada in dodal, da je glavna težava v tem, kako nagraditi inženirje in druge strokovnjake, ki nimajo minimalnih plač in so podjetju pripadni ter največ prispevajo. Na sezonsko zaposlovanje pa dvig minimalne plače tudi ne bo pretirano vplival, saj jim stroške »narekujejo projekti, ne cena dela«, pravi Ružič, in zaradi tega ne bodo manj zaposlovali.

Dvig minimalne plače za 5,49 evra viša strošek dela v podjetjih, ki že tako težko shajajo

Prilagodijo se z odpuščanjem in na nacionalni ravni zato višja minimalna plača pomeni več brezposelnih, s tem pa manj davkov in prispevkov, pišejo Finance. Čeprav na prvi pogled dobrih pet evrov na mesec ne pomeni velikega zneska za delavce in delodajalce, bo to še dodaten udarec za podjetja ob že tako hudi obremenitvi plač.  Naj spomnimo, da je vlada Boruta Pahorja prav v času največje krize leta 2010 minimalno plačo dvignila kar za 22 odstotkov. S tem se je število zaposlenih z minimalno plačo več kot podvojilo, v naslednjih devetih mesecih pa se je v gospodarstvu zaprlo 15 tisoč delovnih mest.

Analize kažejo, da je takšno početje zaradi zapiranja delovnih mest neuspešno

Ena večjih težav dviga minimalne plače je predvsem, da država ne omili vpliva na gospodarstvo, denimo z zmanjšanjem prispevkov, ampak prav nasprotno ukrep uporablja za dodatno polnjenje proračuna. Če se že država odloči in predpiše minimalno plačo, bi morala, tako kot denimo pri naših severnih sosedih, dvig neto plače zaposlenim uravnotežiti z manjšimi prispevki, tako da se to ne bi poznalo pri strošku dela delodajalca, še pišejo v Financah.

Delodajalec v Avstriji lahko zaposlenemu izplača okoli 200 evrov višjo neto plačo kot delodajalec v Sloveniji, strošek dela pa bosta imela enak

Po novem bo minimalna plača znašala 789,15 evra bruto, kar je za 5,49 evra več, kot znaša zdaj, po zakonu se mora namreč minimalna plača zvišati enakomerno v skladu z inflacijo na medletni ravni, pri čemer se uporabi podatek Sursa o rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na leto prej. Torej bo letošnja minimalna plača za 0,7 odstotka višja kot lani. Znesek velja za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja letos, kar morate upoštevati pri obračunu januarskih plač. Dvig minimalne plače za 5,49 evra bo zvišal strošek dela zaposlenega z minimalno plačo za 6,37 evra. Od tega zneska pripada zaposlenemu 3,59 evra, 2,78 evra pa gre v javne blagajne. Ob nespremenjenih podatkih (torej če ne bo odpuščanja) bi dvig minimalne plače za pet evrov gospodarstvo stal okoli 3,6 milijona evrov. Od tega bi država dobila 1,58 milijona evrov, na račune zaposlenih pa bi se nateklo 2,05 milijona evrov. Kratkoročno, za nekaj mesecev, dvig minimalne plače poveča tudi število zaposlenih z minimalno plačo, nato pa se podjetja spremenjenim razmeram prilagodijo. Vsak dvig pospeši odpuščanje in zapiranje delovnih mest.