RTV Slovenija - ustanova, ki deli javnost in politiko

12. decembra se bomo na referendumu odločali o Zakonu o RTV. V mesecu dni kampanje si lahko volivci pridobimo informacije, da bomo lažje presodili, kaj ta zakon pomeni za našo javno televizijo in naš javni interes.

Skoraj vse evropske radiotelevizije so v svoje zakone vnesle spremembe, ki so skladne s Protokolom Amsterdamske pogodbe javne radiotelevizije. Tako tudi z Zakon o RTV vpeljuje nekaj korenitih sprememb, med drugim tudi statusno preoblikovanje RTV Slovenija. Tako ne bo več javni zavod, ampak samostojna pravna oseba javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena.

Nove vsebine tudi za pripadnike držav nekdanje Jugoslavije

To pomeni, da bi v tej obliki lahko optimalno izvajala javno službo in hkrati bila ustrezno urejena, da bi lahko zagotavljala tudi izvajanje drugih dejavnosti, ki ne sodijo v dejavnost izvajanja javne službe, zaposleni na RTV ne bi bili več javni uslužbenci, RTV Slovenija pa bi tudi samostojno upravljala s premoženjem. Vse to bi omogočilo hitrejšo odzivnost, fleksibilnost in povečanje jasnosti pristojnosti in odgovornosti, kjer bi večji pomen dobil Svet RTV z vpeljano 5-člansko upravo.

Poleg programov za narodnostne manjšine in Rome bodo pripravljene tudi vsebine za pripadnike narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije (Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev, Srbov).

Še ena izmed bistvenih je, da bo RTV prispevek sicer ostal, vendar se bo letno spreminjal v odnosu do indeksa rasti cen življenjskih potrebščin za preteklo leto (doslej je bil zamrznjen), in sicer to v smeri večje finančne neodvisnosti.

Žirovnikova: Informacij o odločanju na referendumu je premalo

O tem, če so volivci kompetentni, da na referendumu odločajo o Zakonu o RTV se pojavljajo dvomi. Pričakovati je nizko udeležbo, saj ljudje povečini ne bodo vedeli, kaj zakon prinaša. Mag. Cvetka Žirovnik, pomočnica generalnega direktorja za organizacijo, kadre in izobraževanje v RTV Slovenija in hkrati vodja Regionalnega RTV centra Maribor, meni, da je referendum najslabša pot, vendar pa v tem vseeno vidi nekaj pozitivnega – državljani bodo v času referendumske kampanje imeli možnost pridobiti več informacij. »Prepričana sem, da imajo sedaj informacij za to, da bi se lahko na referendumu odločali, premalo.«

Flegar: Neznanja novinarjev ne more odvaditi noben zakon

V osnutku pa je tudi Zakon o medijih, o katerem se že pojavljajo govorice, da bo omejeval medijsko svobodo. Vojko Flegar, urednik spletne strani Razgledi.net in samostojni novinar, glede omejevanje medijske svobode v Zakonu o RTV in Zakonu o medijih, meni, da neprofesionalnosti, neznanja, površnosti in nenačelnosti ne more novinarjev odvaditi noben zakon: »Zakon bo omejeval medijsko svobodo toliko, kolikor si bodo novinarji to dovolili, enako velja tudi za vpliv politike.« Podobnega mnenja je tudi mag. Žirovnik, ki meni, da je zagotavljanje neodvisnosti od politike naloga zaposlenih na javni RTV, torej urednikov in politikov.