LOKALNO
Böltinske razglednice pripovedujejo starodavne zgodbe
Ludvik Penhofer - Lajči iz Beltincev je strasten zbiralec že dolgo. Lansko jesen je pričel zbirati stare böltinske razglednice, s katerimi je prebudil Beltinčane, da so začeli pripovedovati zgodbe in se spominjati, kako je včasih bilo. Beltinci so bili bogat in urejen kraj, tudi po zaslugi premožnih Židov in grofov, ki se živeli v gradu.
Lajči mi kaže svoje albume, polne razglednic, ki so prešle v njegovo zbirko z izmenjavo ali z nakupom. Kot mi je zaupal, obstaja pri nas in v tujini veliko takih, ki jih zbiranje pomurskih razglednic še kako zanima, tako včasih prav tekmujejo, kdo bo katero dobil. Seveda so nekatere tudi zelo drage, a Lajči ima srečo, in jih ponavadi dobi po nizki ceni, za najvišjo pa je odštel 40 evrov. Pravi, da je pri zbiranju najlepše to, da odkar je naredil FB stran z razglednicami svojega rojstnega kraja, dobiva dnevne odzive ljudi in vsak ve kaj zanimivega povedati.
Zanimajo se mladi in starejši, zgodb je vedno več
Za zgodbe iz razglednic se zanimajo tudi mladi Beltinčani, ki tako preteklost svojega kraja spoznavajo preko vizualnih podob, starejši pa se spominjajo anekdot svojega življenja in na plan priplavajo spomini. Tako res velja pregovor, da slika pove več kot tisoč besed. Kot pravi Lajči si najbolj želi: »Želim si, da bi ob vsaki sliki dobil vsebino, zgodbo ali vsaj podatek, kdo je na sliki.« Razglednice ter fotografije – ki jih tudi ima kar nekaj, so bogat vir informacij in priča življenja naših prednikov v preteklosti. Ker pa se te zgodbe nabirajo, Lajči razmišlja tudi o razstavi svoje zbirke in o arhivu, ki bi bil dostopen vsem.
Tako lahko izvemo tudi kaj o stavbni preteklosti Beltincev, npr. iz razglednice, ki prikazuje člane grofovske družine in del gradu, ki je bil nespametno porušen leta 1945, gradbeni material pa porabljen za gradnjo vojaške konjušnice v južnem delu parka. Prebudila se je tudi nostalgija krajanov, in po besedah Lajčija, si je marsikdo zaželel, da bi ta del gradu obnovili in mu vrnili nekdanjo podobo.
Dobre gostilne in krožni promet že pred 2. svetovno vojno
Beltinci so bili že od nekdaj znani po dobrih gostilnah, premogli so tudi večje število gostiln in tako je še danes. Kot pravi Lajči: »Beltinčani smo se znali poveseliti, dobro najesti in kaj dobrega popiti.« Na sliki iz leta 1938 je gostilna Horvat, kjer je pozneje bila gostilna Škafar, ki so ji po domače rekli kar Mexico. Kasneje pa je tu nastal disco, danes pod imenom Black&White.
Naslednja fotografija je iz leta 1938 ali 1939 in prikazuje današnjo Zvezdo, ter kolesarja. Kolesarjenje pa ima v Beltincih tudi dolgo tradicijo. Pri Zvezdi pa so že takoj po prvi svetovni vojni nastali tudi zametki krožnega prometa. Lajči in tudi drugi Beltinčani znajo povedati, da so se od nekdaj radi družili. Fotografija iz leta 1955, ko so nogometne talente iskali tudi s takšnimi druženji, kot je tekma med debelimi in suhimi. Pogled na fotografijo pa pove, da je v tistih časih pojem debelosti bil malo drugačen.
Več fotografij v spodnji galeriji ...
Fotogalerija
BRAVO, LAJČI tij jih samo zbiraj ! Tole je dragoceno bogastvo , za naše zanamce !
Herbek, maš ti kakše probleme? Samo pijtan. Full podpiran takšo zbirateljstvo, Bravo!
super zbirka, strinjam se s tinčon, to je zelo dragoceno. vse pohvale!!
Mislim, ka ma Herbek velke probleme ali pa je za zgodovino nikdar nej čüo, bravo, nekaj za zanamce, še tako naprej!!!
Po komentarjih se dobro vidi mentaliteta naše pokrajine... Jaooooo...
Zdaj pa vsi tisti, ki imate neosnovane negative komentarje. Skrivate se za računalnikom in šinfate. Človek se trudi, ne samo za lastno veselje, ampak je povedal, da želi, da bo zbirka javno dostopna VSEM, in že sedaj dela na tem, kmalu bodo razstave - vse to z njegovim prostovoljnim delom, z dobro voljo, nikakršen zaslužek. Zbirka je dragocena vsem nam, ki znamo ceniti domače kraje. Če vam to ni jasno, potem res žalostno. Lajči je s svojimi idejami in dejanji že marsikaj prispeval k zgodovini, geografiji naših krajev in celotne Slovenije, recimo z zbirko mineralov s področja Slovenije pred nekaj leti - razstava v gradu Beltinci, avtorski prispevek v knjižico in darovanjem nekaj odličnih primerkov mineralov Prirodoslovnemu muzeju Slovenije - to je povzet le majhen delček njegovih dejanj. Jaz se upam javno izpostaviti, kaj pa vi, ki šinfate? Kaj razen tega ste vi storili za naše kraje? Dajte se napisati z imenom in priimkom, če si upate.
To pa je dragocenost. Naj ostane in naj se ne izgubi. Čeprav več ne živim v Beltincih, imam lepe spomine na vse, kar se je dogajalo tam. Še vedno sem Beltinčanka po srcu in to bom ostala. Vesela sem, da imamo zbiratelja starih fotografij in želim mu, da izve čim več o njih in jih ohrani za naslednje rodove. Bravo!
pa ka ste nej več normalni pustite človeku veselje vsak naj kaj dobrega naredi za našo občino pa de vsem lepo.Lajči je začal z fotografijami mij pa se pijtajmo ka mo napravili SAMO NEKAJ POZITIVNEGA in če nam ne grata vsaj probajmo
!Za komentiranje se morate prijaviti
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.