Minister Židan na strokovnem posvetu "Gospodarno in odgovorno"

V četrtek in petek je v hotelu Ajda v Moravskih Toplicah potekalo Strokovno posvetovanje z naslovom "Ravnajmo gospodarno in odgovorno", na katerem je bila tema posveta ravnanje z odpadnimi izdelki in odpadki, odpadek kot surovina na nepravem mestu in varstvo kakovosti zunanjega zraka. Udeležence omenjenega posveta je ob uvodu pozdravil tudi mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje in namenil nekaj stavkov omenjenim temam.

Mag.Dejan Židan je povedal, katere so prioritete Ministrstva za kmetijstvo in okolje letos in kateri so največji izzivi, s katerimi se bodo letos morali spoprijeti in kako jih mislijo reševati. Letos bodo uredili zadeve, ki so najnujnejše, saj za vse, kar bi morali spremeniti, nimajo sredstev niti kadra. Skušali bodo tudi zmanjšati administrativna bremena, sprejet bo nov Zakon o vodah in Zakon o ohranjanju narave, in sicer v naslednjih dveh tednih. Izbrisali bodo tudi administrativna bremena svojega ministrstva, ki jih druge evropske zakonodaje nimajo in tako zmanjšali stroške upravnih postopkov, ki jih vodi njihovo ministrstvo in AOP s 17000 eur na 4500 eur. Pomembno je tudi učinkovito izvajanje okoljske kohezije, ki mora biti skoncentirana. V bodoči koheziji je vedno večji poudarek v povratnih sredstvih, tako v EU kot v Sloveniji. Npr. pri razvoju podeželja imajo namen nameniti 100 000 000 eur za povratno financiranje.

V letošnji koheziji ima prednost tudi zagotavljanje pitne vode in tudi čiščenje umazane vode. Druga prioriteta ministrstva so podnebne spremembe. Židan je dejal, da se na področju podnebnih sprememb sprejema novi evropski podnebni paket, ki določa, da se cilji do leta 2050 ne spreminjajo. Cilj je med drugim tudi, da se emisije toplogrednih plinov zmanjšajo od 80 % do 85 %, poleg tega imajo tudi cilje pri obnovljivih virih energije. Minister je navedel tudi informacijo, da Evropa proizvede samo 10 % toplogrednih plinov, ki pa jih v prihodnosti želijo zmanjšati na 5 %. V tem obdobju nam podnebne spremembe povzročijo od 80 do 90 milijard dokazljive škode v EU, v Sloveniji torej 400 milijonov evrov na leto.

Cilji, ki so določeni do 2050-ega leta, morajo biti uresničeni, drugače bo Slovenija imela takrat zaradi podnebnih sprememb škode za eno milijardo evrov. Naslednji cilj ministrstva je, da na 61 poplavno ogroženih območjih zaščitijo ljudi in njihovo premoženje; poplavne škode na letni ravni trenutno znašajo 150 milijonov evrov. Lani so sprejeli 6 načrtov, 7. načrt je sedaj v postopku sprejemanja, s katerimi želijo spremeniti kakovost zraka in na podlagi teh načrtov nastaja program ukrepov, ki ima vrednost 400 milijonov evrov. Trenutna shema emisije toplogrednih plinov je naslednja: 25 % toplogrednih plinov povzroča promet, 50 % emisij povzroča gospodarstvo z eneregetiko in 8,5 % povzroča kmetijstvo. Letošnje leto bo torej ministrstvo skušalo živeti čimbolj evolucijsko.

V četrtek so na omenjenem posvetovanju govorili o strokovnem področju ravnanja z odpadnimi izdelki in embalažo - podaljšana odgovornost in o temi odpadek kot surovina na nepravem mestu, v petek, drugi dan posvetovanja pa je bila tema varstvo kakovosti zunanjega zraka.

Po načelu podaljšane odgovornosti proizvajalca morajo podjetja organizirati in financirati ločeno zbiranje odpadkov, ponovno uporabo in predelavo in odstranjevanje odpadnih izdelkov in embalaže za določene odpadkovne tokove. Vendar podaljšana odgovornost proizvajalca ni dovolj učinkovito orodje, saj so javna komunalna podjetja zavezana tako zbrane izdelke in embalažo iz gospodinjstev brezplačno prepuščati shemam, ki posameznih ločenih frakcij ne prevzemajo. Problem postaja neobvladljiv, saj skladišča in kontejnerji v zbirnih centrih postajajo prenapolnjeni, neregistriranih je vedno večje število shem. Ključni izziv sedanjega časa je, da bomo sposobni vire v odpadkih prepoznati kot nove surovine za zelena delovna mesta, zato moramo ravnati gospodarno in odgovorno. Boljše znanje o ravnanju z odpadki in okrepljene inšpekcije na nacionalni ravni bi pripomogle k izboljšavam ter k zmanjšanju zamujenih priložnosti za gospodarsko rast v Sloveniji.

Odpadek kot vir surovin na nepravem mestu: sedanje ravnanje s komunalnimi odpadki v Sloveniji je v segmentu ločenega zbiranja sicer spodbudno, saj se ločeno zbere kar 35% odpadkov, za katere pa ni zagotovljene celovite uporabe. Zaskrbljujoče je, da nismo samooskrbni niti za tiste vrste odpadkov, za katere obstaja možnost njihove izrabe kot virov. Ali odpadki kot vir surovin pristanejo na pravem mestu? Za doseganje okoljskih ciljev EU 2020 moramo biti usposobljenio za učinkovito rabo virov, ki pomeni ustvarjanje večje vrednosti virov z uporabo manjše količine materialov in drugačno porabo. Takšno ravnanje bo omejilo tveganje pomanjkanja virov in obdržalo okoljske vire v normalnih mejah našega planeta. Pri tem je pomembna tudi sanacija starih okoljskih bremen z zmanjšanjem vpliva na okolje.

Varstvo zraka v Sloveniji: Kakovost zraka v Sloveniji ni v skladu z evropsko zakonodajo. Podobno stanje je v nekaterih državah EU, na kar kažejo velika prizadevanja za njegovo izboljšanje. V skladu z Direktivo 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšemu zraku za Evropo mora tudi Slovenija ob preseganju mejnih vrednosti onesnaževanja pripraviti načrt za kakovost zraka. Med največjimi vzroki za slab zrak so predvsem individualna kurišča in promet. Z varovanjem osnovne prvine okolja za zaščito zdravja ljudi bo država morala regularno in gospodarno rugulirati dejavnosti v prostoru kot orodje za zaščito zraka, prav tako nosilci izvora pri njeni implementaciji.

                                        Več fotografij v spodnji galeriji ...