S projektom Upkač za ohranitev visokodebelnih sadovnjakov

Včeraj je v PiŠK-u Murska Sobota potekala tiskovna konferenca o čezmejnem projektu Visokodebelni biseri, ki so ga na kratko poimenovali Upkač.

Partnerji v projektu so RRA Mura, DOPPS, JZKP Goričko, NP Őrség in RA Slovenska krajina. Zaključke svojih raziskav sta predstavili Katarina Denac (Ekologija smrdokavre in velikega skovika) in dr. Tanja Bagar (Floristični priročnik za klasifikacijo travniških sadovnjakov).

Navzoče je najprej nagovoril Uroš Koštric, koordinator projekta. Ker se sam projekt Upkač z letošnjim oktobrom zaključuje, so hoteli predstaviti dosedanje rezultate. Na kratko je povedal o samem poteku projekta.

Besedo je predal dr. Bernardu Goršku, direktor JZKP Goričko, ki je povzel, zakaj se je projekt začel. Ta dan je poklicno in osebno zadovoljstvo, malo je trenutkov v karieri kakega strokovnjaka, ko si lahko ogleda dosežke za nazaj, nenazadnje ker je ta pot dolga 15 let, danes pa so rezultati že vidni. Upa, da so generirali nek čas za idejo, kaj naj sploh počnejo na podeželju, da dodajajo neko alternativo. Upkač naj bo nek simbol, kaj smo dolžni storiti, da ohranimo naše podeželje in biodiverziteto.

Katarina Denac je povedala, da so se osredotočili predvsem na smrdokavro, po domače upkač, in na velikega skovika, po domače čuk, ki sta tipični za visokodebelne sadovnjake. V preteklih 15 letih sta obe vrsti doživeli velik upad, skoraj tri četrtine populacije. Pomembno je, da vedo, kaj vrsta potrebuje, da lahko oblikujejo varstvene ukrepe za njeno ohranitev . Pri raziskavah so jim pomagali tudi domačini, ki so jih obveščali o lokacijah gnezd, glede prehrane obeh vrst pa so si pomagali s posebnimi kamerami, ki so jih namestili v bližino gnezd. Na velikega skovika so namestili oddajnike, saj so skoviki nočne ptice in jim drugače niso mogli slediti. Na osnovi zbranih podatkov so oblikovali smernice, kaj lahko ljudje sami naredijo, bodisi na svojem dvorišču ali travniku. Izdelali so kratek film, v katerem so predstavili svoje raziskave.

Dr. Tanja Bagar je predstavila Floristični priročnik, saj trenutna klasifikacija zelo na splošno opisuje, kaj so to visokodebelni travniški sadovnjaki, zato so iskali neke kriterije in smernice, kateri travniki spadajo v to kategorijo, in kakšni so najprimernejši načini ravnanja z njimi ter katere rastline so značilne za katero skupino travnikov. Predstavila je predlog nove klasifikacije travniškega sadovnjaka in dve podkategoriji.

Do konca projekta bodo izvedli še štiri naravoslovne dneve, v okviru učne poti bodo matični sadovnjak predstavili širši javnosti, jeseni bodo nadaljevali tudi s tiskanjem jabolčnega soka. Upajo, da bo prišlo do projekta Upkač 2, če bi se le dalo, načrtovanja so že, vprašanja so financiranje in razpisi.

Po tiskovni konferenci je potekalo še predavanje o projektu Upkač, kjer sta Katarina Denac in dr. Tanja Bagar podrobneje predstavili svoje delo in raziskave, ter so predvajali film o upkaču in čuku.