FOTO: Siva ekonomija? Brez mene!

Problem "sive ekonomije" so obravnavali v prostorih RIS Rakičana. Pogovor je potekal o problematiki zaposlovanja mladih v poletnih mesecih ter o težavah, s katerimi se srečujejo zaposleni na trgu dela.

Društvo Nasmešek je v dvorcu Rakičan organiziralo okroglo mizo. Ker se mladi zavedajo najvišje brezposelnosti prav na območju Pomurja, so se lotili preučevanja situacije, ki se dogaja v severovzhodnem delu Slovenije. V prisotnosti vodje sektorja za davčno inšpekcijo Dragice Banfi, podpredsednika Območno obrtne zbornice Murske Sobote Dragana Mešiča, študentke Sabine Mencigar in predstavnika brezposelnih Pomurcev Gorana Rajnera se je obravnavala "Siva ekonomija", ki jo zaznajo na terenu tako mladi kot starejši državljani v Republiki Sloveniji. Društvo je predvsem izpostavilo težave mladih ljudi, ki se v počitniškem času prepogosto srečajo s ponudbami, v katerih se skrivajo zanke sive ekonomije. Vendar, pa je potrebno obrazložiti pomen sive ekonomije. Siva ekonomija z gospodarskega vidika predstavlja prikrivanje proizvodnje, zaposlenosti in dohodka, če pa jo povezujemo z davčno službo, govorimo o neprijavljeni ali napačno prijavljeni proizvodnji, zaposlenosti in dohodkih, ki zato, ker niso prijavljeni, tudi niso obdavčeni.

Pogovorno temo okrogle mize je odprla Dragica Banfi.  Že v pričetku je navedla dejstvo, da se s sivo ekonomijo ne ukvarjamo šele sedaj, vendar je bilo potrebno za analizo tega procesa vložiti veliko truda. Poudarjena je bila le različna toleranca do sive ekonomije. Ga. Banfi navaja, da je danes ta toleranca ničelna. Vendar, je navedla, da je prav ta ničelna stopnja za gospodarstvo, ustvarila blazno nezadovoljstvo v državnem sistemu. Kot navaja, so na Davčnem uradu povzeli glavne ukrepe, s katerimi se čim bolj zajezi siva ekonomija.

Težave zaposlovanja dijakov in študentov po napotnicah

V nadaljevanju obravnave je besedo prevzela študentka Sabina, ki pa je z realnimi primeri ponazorila težave. Med glavna dela, v katerih se te težave pojavljajo, so dela v gostinstvu. Mizerno plačani ljudje, ki imajo največkrat družine, opravljajo različna dela, včasih tudi nizkotna, da lahko preživijo sebe in družinske člane. Sabina poudari, da ima velik pomen zakon, ki je bil obravnavan in sprejet v letu 2013, ko programska oprema več ne omogoča "storniranje" računa. Drug problem predstavlja prepogosto menjavanje in najemanje študentov ali dijakov, ki ne ostanejo dolgo na delovnem mestu zaradi morebitnega poteka napotnic ali pa interesa iskanja drugega dela.

Na zastavljena dejstva je odgovorila Dragica Banfi, ki pa je le potrdila, da so na DURS-u izvajali študijo o težavah dela. Že evropska komisija je opozarjala na previsoko stopnjo, nad 25% te ekonomije.  Po vzorcu 70. izbranih družb so nato analizirali dejstva prisotnosti nelegalnih del. Rezultati so prikazali, da kar 70% od izbranih podjetji, prikriva promet. V ta namen je bila oblikovana akcija "Vzemi račun". Po uvedbi zakona se je promet povečal do 200% v primerjavi s predhodnim obdobjem. Da pa ni šlo za enostranski proces države proti podjetnikom, je navedla Dragica Banfi, da so potekala dolgotrajna prilagajanja, opozarjanja in izobraževanja v namen uspešnejšega poteka blagajniškega dela. Ni pa šlo samo za kontrolo v gostinski dejavnosti, temveč v širšem pomenu gospodarstva. Delo obvladovanja sive ekonomije bo potekalo še v naprej po začrtanih poteh, predvsem pa tesno v sodelovanju tako z delovno in tržno inšpekcijo in prav tako s pomočjo policije in forenzične službe. Za vsa ta dela ali nadzore, navaja Dragica Banfi, morajo imeti trdne dokaze.

Težave delovanja v Območno obrtnih zbornicah

Težave  delovanja v okviru OOZ je povzel Dragan Mešič. Obrtniki, po besedah Dragana, lahko pogosto primerjajo cene surovin ali storitev med zakonitimi in nezakonitimi vrednostmi. Zato se pojavljajo dražji ali cenejši izvajalci. Dragan poudarja, da dejansko ni obrtnika, ki ne bi pisal računa, vendar pa so v podjetniških vrstah, navaja Dragan, tudi takšni, ki znajo izkoristiti premalo nadzora in najdejo svojo konkurenčno prednost, s katero se izogibajo ali davkom ali predpisom. Pomemben del je Dragan Mešič naklonil zaposlovanju tujcev, pri čemer poudarja, da ta zaslužen denar polni blagajne v tujini in ne slovenski proračun. Predvsem pa, glede inšpekcijskega nadzora navaja, da so stresni in tudi s strani inšpektorjev je interes, da najdejo in kaznujejo nepravilnosti, vendar pa inšpekcijska služba ne more in ne bo rešila gospodarstva, to mora biti v interesu državljanov.

Pogovor za okroglo mizo je nadaljeval Goran Rajnar, ki je analiziral težave gospodarstva. Že v uvodu je predstavi bistvene težave v podjetniških smereh, kjer se prepogosto srečujejo z birokratskimi boji, nezadovoljstvom med delavstvom in slabim odzivom na delovnem trgu. Strošek dela predstavlja velik problem delodajalcem, zato po besedah Gorana, delodajalci le iščejo luknje v gospodarskih panogah. Besedo je povzela Dragica Banfi, ki pa navaja, da bi bilo potrebno registrirati tuje delavce, jim izdati račun, oziroma omogočiti, da bi Sloveniji odplačali davek za opravljeno delo. Nadzor poteka in se bo še okrepil in ta DDV mora biti odveden v slovensko blagajno. Z uveljavitvijo novega zakona o zaposlovanju in preprečevanju dela na črno bodo dobile tudi druge inšpekcijske službe pooblastila.

Debata o delu na črno se je razširila v detajle, v katerih se nam je zdelo pomembno, da jih obravnavamo ločeno, kajti predstavljeni so bili parametri, s katerimi se srečujejo delojemalci ob podpisu pogodbe.