Ali je delo na črno edina možnost za preživetje?

Po predhodnem članku o "sivi ekonomiji" smo se lotili pereče težave, ki se danes dogaja na trgu delovne sile. Podatki kažejo, da se delojemalci pogosto srečujejo s tako imenovanimi »slamnatimi pogodbami«.

Iz objavljenega članka o "sivi ekonomiji" je razvidno, da v Sloveniji še vedno prevladuje na trgu dela in v gospodarstvu siva ekonomija, torej delo ali storitev, od katerih država nima koristi. Vendar, pa je potrebno obravnavati dejstvo, da to delo opravljajo delavci, ki pa vendarle z njim pridobijo nekaj denarja za osnovno preživetje. Vendar, se tukaj izbirata dve popolnoma različni poti, pot ustrahovanja  in pot korupcije. Če nadaljujemo z obravnavo na okrogli mizi, se je tema nekoliko razvnela ob opisu študentke Sabine Mencigar delovnega mesta v gostinstvu ter perečih težav, s katerimi se danes srečujejo tako delavci preko študentskih napotnic kot delavci z uradnimi pogodbenimi razmerji.

Dogajajo se primeri, ko pogodba navaja delovno mesto, ki ga delavec ne opravlja in velja dokument le za pretvezo, za katero se delodajalci skrivajo

V uvodu je navedla dejstvo, oziroma možnost, da v kolikor je zakon zaklenil blagajne gostincem, bo najden nov način, nova luknja. Ob enem pa je potrdila besedo Dragice Banfi, da je potrebno analizirati pogodbe, oziroma delovna razmerja delavcev. Pogosto se dogaja, da delodajalec zaposli delavca za precej manj ur, kolikor jih dejansko delavec opravi tekom dneva, ob pripombi, da se bo plačilo dopolnilo s potnimi stroški. Sabina Mencigar omeni prav tako pogost primer, da delodajalci zahtevajo od delavca, ki ne želi delati pod temi pogoji, da odpre svoj s.p. Prav tako se dogajajo primeri, ko pogodba navaja delovno mesto, ki ga delavec ne opravlja in velja dokument le za pretvezo, za katero se delodajalci skrivajo. Vsa ta vprašanja so bila naslovljena na Dragico Banfi, vodjo Sektorja za davčno inšpekcijo na DU Murske Sobote. Torej, se pri teh vprašanjih dotikamo dejstva ali biti "zaveden državljan" in plačevati vse prispevke, kljub vsem računom, družinskim članom in pogojem, pri katerih posamezniki živijo. V zaključku ključnega vprašanja o nepravilnosti Sabina navede še dejstvo, da se pravila spreminjajo s takšno hitrostjo, da mnogo ljudi ne uspe zaznati spremembe.

Navedba, "da nimajo denarja" ni resnična

V odgovor na vprašanja, ki jih je zastavila študentka Sabina, je Dragica Banfi omenila, da se o teh vprašanjih sprašujejo več ali manj vsi. Inšpekcijske službe ne tolerirajo takšna dejanja, ki jih je Sabina predstavila. Velik pomen ima predvsem vloga ali moč sodelovanja posameznikov z inšpekcijsko službo, kar na dolgi rok ni rešitev. Dragica Banfi tudi omenja, da informacije, ki jih delodajalec poda, da nima sredstev in mora tako plačevati, niso resnične in da ti ljudje imajo denar.

V nadaljevanju je Sabina predstavila nekatere pogodbe, v katerih so drobni tiski zanka za delojemalce, ki se zaradi nebranja drobnega tiska in nepazljivosti odpovejo osnovnim pravicam.

Dragica Banfi je v odgovor na omenjeno situacijo predlagala, da ne glede na pogodbo, se ta ne podpiše takoj, temveč se jo preuči, četudi je osebna situacija takšna, da bi podpisali karkoli za denarna sredstva, ki bi jih prejeli ob mesečnih plačilih. Zaradi nepazljivosti se tako izkoristi vsak droben tisk in tisti, ki pripravijo takšno pogodbo, vedo zakaj so to dodali.

Poznati pravice in dolžnosti so osnovno pravilo delavca

Dragan Mešič je strokovno še dodal dejstva, da danes dejansko ne moremo zahtevati ali pričakovati, da bomo po času šolanja opravljali delo le v želeni smeri. Ob enem poudarja da prihaja do tako imenovane "razvajenosti", ko posameznik noče opravljati dela. Po drugi strani pa predlaga, da bi  lahko ob osnovnih dolžnostih, ki jih opravi delojemalec pred pričetkom, v katere uvrščamo varnost pri delu in zdravniški pregled, opravil še test o poznavanju zakonodaje in pravil, s katerimi bi bili vsi delujoči obveščeni, kakšne pravice in dolžnosti imajo.

Poznati lastne sposobnosti in se prilagoditi okolju je ključen uspeh

V nadaljevanju nas je še zanimal način, kako naj se motivira dijake in študente za uspešno izobraževanje, če se že v naprej ve, da svoje znanje in osebne uspehe ne bodo mogli izkoristiti na želenem delovnem mestu.

Na to vprašanje je odgovorila Dragica Banfi, da je to problem današnjega časa, da se večinoma izvaja izobraževanje projektno in da tudi šolstvo zaostaja za osnovnim namenom.  Delom, ki so nekoč veljala za običajna, se danes večina izogiba ali se skriva za zakoni, da ni dovoljeno. Za primer navede delo košnje trave, kjer se danes ljudje le čudijo, če kak dijak opravlja to delo. Podobno se pogovor naveže na situacijo Murinih šivilj, za katere pravi Dragica Banfi, da se njihovo delo ceni, ampak težava je v samopromociji delavk, ki ne znajo predstaviti lastne sposobnosti novim ponudnikom na trgu. Okrogla miza se je zaključila s ponovnim priporočilom, da se vsaka pogodba pregleda, preden se podpiše. Zato prihajajo prijave o izkoriščanju na delovnem mestu, ko je pogodba že podpisana.  V 17. členu zakona o delovnih razmerjih, 2. odstavek govori, da mora delodajalec delavcu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma 3 dni pred sklenitvijo.