GOSPODARSTVO
Kmetje in mlinarji dogovora o ceni pšenice še niso dosegli
Potem ko je žetev pšenice v polnem teku, so se predstavniki kmetov in zadrug v soboškem Mlinopeku poskušali dogovoriti o odkupni ceni pšenice. Dogovor ni bil dosežen.
Predstavniki kmetov so pogajanja pričeli pri ceni 205 evrov za tono pšenice najvišjega kakovostnega razreda, za pšenico B kakovostnega razreda 186 evrov in za krmno pšenico 170 evrov za tono.
Po pogajanjih so kmetje postavili končno ceno 195 evrov za najvišji kakovostni razred pšenice, 185 evrov za B1, 175 evrov za B2 in 165 evrov za krmno pšenico, ki pa so jo mlinarji zavrnili. Kmetom so ponudili od 180 do 185 evrov za kakovostni razred A, 160 – 165 evrov za B1, 150 do 155 evrov za B2 in 140 do 145 za krmno pšenico, ob tem pa so jim ponudili še tri evre za stroške organizacije pridelave in odkupa, poroča Pomurje.si. Kmetje, ki so se bili o teh cenah še pripravljeni pogajati, se niso strinjali z razponom petih evrov znotraj vsakega kakovostnega razreda, saj bi to v praksi pomenilo, da bi bi dobili plačano najnižjo od ponujenih cen.
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
zaj bomo vidli kelko de pa kruh cenejši ka de pšenica poceni pšenica 0,14eu kruh 20x več oni bodo znali ceno za kda de žetev končana. zaj bomo mij tuj nafto gnes kujpili pa te za mesec povejmo kelko damo za nafto .
So dragi in so poceni kruhi. Vsi pa so narejeni z drage pšenice, ker se iz krmne ne more pridobiti kvalitetna moka za normalen kruh. Moka je le 7 % strošek kruha, tako, da čudeža ni pričakovati.
polovica žetve je za nami in sploh ne vemo po kakšni ceni smo jo prodali . sramota
doma jo mej nej ka voziš v silos
ZGLED MADYARA - Pred nekaj leti sem v intervjuju z direktorjem in lastnikom KG Lendava Jožetom Magyarem bral, da se ravna po treh načelih, ki jih je "vzel" od očeta. Sam sem na tretje pozabil, dve pa sem si zapomnil: pridelek je treba vskladiščiti in ga prodajati drugo leto, ko so cene praviloma višje; denarja ne trošiti sproti, ampak ga imeti dovolj vsaj za eno leto; tretje - pozabil sem. Po tem sklepam, da se ta čas ne žene za višje cene - povpraševanje in ponudba bosta opravila svoje in čez leto dni, ko bo treba siloste izprazniti za nov pridelek, se bo (višja) cena že izoblikovala. Kar zadeva denarna sredstva, pa se ne gre zadolževati vrat na nos, seveda če tvegamo, da utegnemo vse izgubiti, in je pametneje imeti kaj "pod vzglavnikom" ali v omari med ženskimi robci, saj ne vemo, kako bo s prihodki v naslednjih 12 mesecih. Torej tudi od penzije, kakršna koli je že, je pametno dati vstran vsaj 50 do 100 evrov, ne vse potrošiti že v prvem tednu. Sicer pa sem pred časom bral o Slovencu, ki dnevno preživi z enim evrom (hrana). Tega seveda ne bomo počeli!
glede komentarja kmet ka nevej ka bi tij lejko tuj doma ostaneš nej ka odeš delat pa čakaš ka te država kaj da( najboukše se je šlepate pa nikaj delate
tau je en velki NOR HAUS :)
tao se lejko samo zgodij v slovenije
najbole se šlepate vij velki kmetovje ka samo čakate na subvencije za pridelek potem nepovratna sredstva za razvoj najbole cecate državo pa najbole jokate
pusti službo , si kupi zemljo pa delaj pa boš tij tuj včasih puno pejnez mel zakoj tou ne narediš
MADYAR - V današnjem Vestniku preberi članek o stališčih omenjenega g. dir. KG Lendava Jožeta Magyara, potem pakomentiraj v tej rubriki. Bog plati!
nej mi trbej ka jih man že zaj zadosta
či nede kmetov nede hrane, tau je dejstvo, či bi kmetje daubili poštena plačila za svoje pridelke katere jih pridelajo, jin subvencij nebi trbelo, jih nebi nucali, mlatite prazno slamo vsi tisti, ki blatite in ne privoščite kmetom
V vsem normalnem svetu se zna tisti dan, ko nekdo nekaj prodaja po čem prodaja in kdor kupuje zna po čem kupuje. Samo pri nas se ne vej še mesec dni po žetvi po čem se kupuje in po čem prodaja. Verjetno je formula za izračun cene tako zakonplicirana, da se je ne da spraviti v noben računalnik in je trije profesorji matematike ročno računajo.