Božič v družini je takrat...

Pred nami je božični večer. In kdaj je v družini zares tisti pravi božič? Ki nas notranje napolni in umiri naša srca ter našim najbližjim podari najlepše božično darilo...

Božič je v prvi vrsti praznik mam in njihovega dajanja življenja, saj je na samem začetku najpomembnejša oseba, ki otroku da osnovni zagon za življenje. Da mu občutek popolne brezpogojne  sprejetosti in ljubljenosti, spoštovanja, hrepenenja. Če mati zmore dati brezpogojno sprejemanje, je najsrečnejša ženska in to je božič zanjo in za otroka ter seveda za celotno družino. Na tej osnovi začetnega odnosa med mamo in otrokom, otrok gradi vse ostale odnose. Vsak izmed nas si te občutke tega odnosa odnese s seboj v življenje. Božič je takrat, ko mama zaupa svojemu notranjemu glasu, ki ji omogoča, da se pravilno odloča v skladu s svojimi najglobljimi čutenji.

Če mama svojega otroka brezpogojno ne sprejema in ga ne začuti v vsej polnosti, je lahko popustljiva in razvajajoča, ker ne zaupa notranjemu glasu, ki je namenjen temu, da se pravilno odloča.  Tukaj se lahko zgodi, da se mama na vse kremplje trudi, da bi otroku ugodila v vseh njegovih brezmejnih željah in otroka dobesedno kupuje. V primeru, da ji ne uspe otroka zadovoljiti,  je lahko zelo razočarana ali pa otroka še dodatno razvaja, da bi končno začutila, kako rad jo ima. Otroci ne potrebujejo brezmejne količine igrač, daril, ampak samo starše, ki se z njimi ukvarjajo. Otrok je sposoben sam v naravi najti igrače, s katerimi se igra. Preveliko razvajanje otroku škoduje, saj nima občutka varnosti in starša v resnici ne more spoštovati. Seveda to ne pomeni, da otroka vzgajamo s prisilami in kričanjem nanj, ampak s spoštovanjem in jasnimi mejami. Če otrok čuti spoštovanje in varnost, to pomeni notranjo umiritev, božič.

V primeru, da sta otrok in starš skregana, tukaj ni božiča, notranje umiritve. Je sama bolečina tako za otroka ali starša. Starš v pravem pomenu besede ni nikoli razočaran nad svojim otrokom, ki se po njegovo neprimerno vede in ga ne spoštuje. Mama vedno ve, da je ta otrok v svoji notranjosti razbolel in hoče umiritev in tolažbo. Če pa ta mama v sebi nosi razočaranje nad otrokom, bo le-ta vedno imel občutek, da je zguba in se bo tako tudi vedel. Starši naj imajo moč, še posebej pa v teh prazničnih dneh, da grejo do svojih otrok in se z njimi spravijo, to bo za vse pomenilo veliko olajšanje in to je božič.

V partnerskem odnosu je božič takrat, ko se partnerja vsak pri sebi notranje umirita in se spoštujeta. Se pravi, da se začneta pogovarjati o svojih občutkih in ne tlačita več svojih bolečin v sebe, ker se s tem samo oddaljujeta in še globlje zavračata. Ko se zakonca začneta pogovarjati o svojih bolečinah, ki jih doživljata drug ob drugem, seveda brez obsojanja, to pomeni božič, odrešitev teh najtežjih zamer in bolečin.

Božič je v družini takrat, ko starša svojega otroka skupaj začutita, mu regulirata občutja, se z njim pogovarjata, ga spoštujeta in mu postavita jasne meje. Starš lahko največ da otroku takrat, ko je nanj ponosen, ga spodbuja in mu s tem pove, da je vreden, ljubljen, spoštovan, saj otroci hočejo, da starši vztrajajo, verjamejo vanje in si zanje vzamejo čas, kar je zagotovo najlepše božično darilo.

Tekst: teolog, mag. družinske terapije in psihoterapevt Andrej Omulec.