Vsak stoti Slovenec v zaprti ustanovi

Po prehojenih skoraj 700 kilometrih poti, ki se je začela 18. julija v Hrastovcu, borci proti totalnim ustanovam v ponedeljek zaključujejo svoj pohod po Sloveniji.

Iz-hod je skupina državljanov, združenih v boju za deinstitucionalizacijo, ki je v ta namen organizirala pohod po slovenskih institucijah. Poleg psihiatričnih ustanov in posebnih zavodov so obiskali tudi nekatere zavode za usposabljanje, domove za stare, mladino in otroke in za tujce. S pohodom so med drugim želeli spodbuditi ustanove k preobrazbi v človeku prijazne skupnostne službe in raziskati razloge, zakaj ustanove še vedno obstajajo. V končni fazi si želijo, da bi se zakoni, ki urejajo pomoč ljudem, napisali, uveljavili ali spremenili.

Direktor Zavoda Hrastovec: "Totalne ustanove ljudi ne odstranijo iz okolja"

Organizatorji Iz-hoda so kritični do trenutne organiziranosti ustanov zaprtega tipa in menijo, da so totalne ustanove zločini miru. »Totalne ustanove ljudi odstranijo iz okolja, jih izolirajo, jim odvzamejo identiteto, jih označijo, onemogočijo in izključijo. Izgubijo državljanske pravice, ne morejo izraziti svojega mnenja, so »kaznovani«, ker niso v skladu s sistemom. Prav tako izgubijo stanovanje, delo in prijatelje. Zaprte ustanove so vir zlorab in ponižanja,« so v manifestu med drugim zapisali v organizacijskem odboru Iz-hoda. Josip Lukač, direktor Zavoda Hrastovec, kjer so pohodniki začeli svojo pot, se ne strinja s trditvijo, da totalne ustanove ljudi odstranijo iz okolja. »Ustanove ne »iščejo« in »novačijo« ljudi oziroma jih prisilno nameščajo. Ustanove so družbena stvarnost, ki jo je potrebno v drugih družbenih prostorih reševati.« Lukač še meni, da bi morala ideja Iz-hoda temeljiti na izhodiščih postmoderne družbe ter obliki družbe blaginje, ki si jo želimo oziroma »umestimo« v družbo. »V Hrastovec sprejemamo osebe po sklepu sodišča ter na podlagi lastne odločitve ali po odločitvi skrbnika oziroma starša, če je podaljšana roditeljska pravica. V teh primerih lahko oseba kadarkoli zapusti Hrastovec. Osebe se nameščajo v ustanovi izključno, če imajo psihiatrično diagnozo in so polnoletne. Torej gre za osebe, ki se psihiatrično ne zdravijo, gre za prostovoljnost ter bivanje in življenje v Hrastovcu na podlagi dogovora in osebnega načrta.«

Število mest v institucijah raste

Po podatkih organizatorjev Iz-hoda je Slovenija med najbolj institucionaliziranimi državami na svetu. Vsak stoti Slovenec naj bi bil interniran v kakšni ustanovi bolj ali manj zaprtega tipa. To pomeni, da je več kot 20 tisoč ljudi zaprtih v psihiatričnih bolnišnicah, splošnih in posebnih zavodih, zavodih za usposabljanje in drugih institucijah. »Število mest v institucijah raste, obseg skupnostne obravnave ostaja enak, preseljevanje ljudi iz institucij pa se je ustavilo. Projekt individualnega financiranja je naletel na kup težav in odporov. Psihiatri se, vključno z varuhinjo človekovih pravic, upirajo zagovornikom, ki na sramežljiv način uvaja Zakon o duševnem zdravju, Zakona o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci čakata na uveljavitev že več let,« so do trenutne ureditve še kritični organizatorji Iz-hoda.