Radenci: voda še zmeraj ni pitna

Svetniki v Radencih so imeli na tokratni sedmi redni seji na dnevnem redu predstavitev priprave biosfernega območja pod zaščito Unesca, ki jo je predstavil župan Občine Velika Polana Damijan Jaklin skupaj s Simono Kaligarič iz Zavoda RS za varstvo narave. Beseda pa je tekla tudi o moteni oskrbi s čisto pitno vodo.

Oskrba s čisto pitno vodo motena

Kot je povedal svetnik Zlatko Mir, direktor in solastnik SIM Radenci, je voda zaradi tehničnih težav na vodovodnem sistemu Podgrad-Segovci že od 10. julija motna in zato od takrat na področju Radenec, Gornje Radgone in Apač velja ukrep prekuhavanja pitne vode. Ves vodovodni sistem, napajan iz črpališč Podgrad-Segovci je bil zaradi del na drenažnem sistemu v Segovcih moten oziroma poln peska, kar je posledično povzročilo velike težave vsem uporabnikom pitne vode, tako v gospodinjstvih, kot v industriji, prav tako pa je bilo zelo oteženo upravljanje obstoječega vodovodnega sistema. Ukrep prekuhavanja pitne vode ostaja do preklica, saj podobni gradbeni poseg izvajalec planira še v soboto 18.7.2015.

Biosferno območje je tržna znamka

Župan občine Velika Polana, Damijan Jaklin, je na seji predstavil svoje izkušnje v zvezi z Biosfernim rezervatom Mura-Drava-Donava, ki postopoma nastaja že od leta 2011, ko so okoljski ministri Avstrije, Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Srbije v Budimpešti podpisali deklaracijo o njegovi ustanovitvi. Celotno področje občine Velika Polana je namreč razglašeno za biosferno območje. Namen projekta je povezati območje ob Muri in Dravi v med-regijsko razvojno alisanso. Na svetu obstaja v 119 državah čez 600 takšnih območij, vendar nikjer ne zajema več kot dveh držav, v tem primeru pa bi zajemalo kar pet držav (Avstrija, Slovenija, Madžarska, Hrvaška in Srbija). Kot je bilo povedano tudi s strani Simone Kaligarič iz Zavoda RS za varstvo narave, razglasitev takšnega območja prinese veliko prednosti za trajnostni razvoj tega območja in gre pravzaprav za tržno znamko. Vendar skriva tudi veliko pasti, predvsem kar se tiče razvoja industrije, oziroma kot je povedal župan Damijan Jaklin – potrebno se je odločiti ali za elektrarne ali za razglasitev biosfernega območja. Po njegovem mnenju je v razglasitvi območja za biosferni rezervat skritih več kratkoročnih in dolgoročnih razvojnih možnosti za lokalne skupnosti in ljudi, kot pa v elektrarnah.

Sprejeli so sklep o oprostitvi komunalnega prispevka

Občinski svet je soglašal z oprostitvijo komunalnega prispevka za vse uporabnike vaškega vodovoda sistema Hrastje Mota (Hrastika), ki se napaja iz vaškega vodovodnega sistema Vučja vas in za vse uporabnike vaškega vodovodnega sistema Zgornji Kocjan – Rožički vrh, ki se napaja iz vaškega vodovodnega sistema Rožički vrh (Smolkov vodovod), pod pogojem, da se vaški vodovod priključi na javno vodovodno omrežje, s tem pa preide v last Občine Radenci, ki pa ga preda v upravljanje izbranemu izvajalcu gospodarske javne službe.

Od trenutka predaje vodovoda v javno uporabo naprej se strošek dobave pitne vode za posamezno gospodinjstvo obračunava na podlagi sprejetega cenika. Trenutni strošek vodarine za fizične osebe v Občini Radenci znaša 0,5010 EUR/m3 in strošek omrežnine za osnovni priključek DN 13-15 znaša 4,00 EUR. Cene so brez 9,5 % DDV-ja. Okoljska dajatev se plačuje na podlagi cenika, ki ga predpisuje država in znaša trenutno 0,5283 EUR/m3 mesečno (območja, kjer ni zgrajene javne kanalizacije). Primer: Gospodinjstvo, ki porabi mesečno 10m3 vode bi plačalo mesečni strošek položnice 15,15 EUR z vključenim stroškom okoljske dajatve.

Zaradi javne koristi zahteva za ustanovitev služnosti

Občina Radenci bo pristopila k izgradnji Vodovodnega omrežja v naselju Hrašenski Vrh – navezava vaškega vodovodnega sistema z objekti na javni vodovod. Analize vode iz zajetja Vaškega vodovoda Hrašenski Vrh – Graba so namreč pokazale, da je voda v dotičnem vodnem viru oporečna, vodno dovoljenje za dotični vodni vir pa glasi na Občino Radenci. Na podlagi navedenega je bilo z uporabniki vode iz Vaškega vodovoda Hrašenski Vrh – Graba, dogovorjeno, da večina uporabnikov vode iz predmetnega vaškega vodovoda pristopi k javnemu vodovodu, občina pa poskrbi za navezavo vaškega vodovodnega sistema z objekti na javni vodovod. Za poseg v lastnino je potrebno soglasje oz. dovoljenje lastnika, torej služnostne pogodbe vseh lastnikov zemljišč, kjer bo potekala načrtovana gradnja vodovodnega omrežja, vključno z objekti, ki v naravi stojijo že več deset let in zanje služnost oz. pravica graditi ni vpisana v zemljiško knjigo.

Z enim lastnikom zemljišča soglasja o določilih služnostne pogodbe ni bilo mogoče doseči (izkoristili so vse nepravne možnosti za pridobitev služnosti), zato bodo sprožili upravni postopek pridobitve služnosti v javno korist na podlagi Zakona o urejanju prostora ki daje možnost za takšne primere. Sprejet sklep bo imel finančne posledice, saj služnostna pogodba zajema nadomestilo služnosti v višini odškodnine, ki bo ocenjena s strani sodno zapriseženega cenilca po izvedbi del.