Plečnikova lepotica sredi prekmurske ravnice

Izjemni slovenski arhitekt Jože Plečnik, katerega stvaritve stojijo v prestolnicah Slovenije, Avstrije in Češke, je svoj pečat pustil tudi v Bogojini. Cerkev Gospodovega vnebohoda oziroma bela golobica, kot jo imenujejo domačini, velja za eno najlepših stavb sodobne sakralne arhitekture na Slovenskem.

Cerkev stoji na pobočju vzpetine nad naseljem Bogojina, sedanjo zunanjo podobo je cerkev dobila leta 1927. V novo cerkev so vzidane tudi njene predhodnice. Prvotna cerkev namreč sega v 14. stoletje, torej v obdobje gotike, prezidana je bila leta 1793, popravljena pa leta 1810.

Poleti 1897 je knežji arhitekt izjavil, da cerkev ni več mogoče popraviti, treba jo je podreti do tal in sezidati novo, s čimer pa se niso strinjali verniki. Cerkev je tako do leta 1914, ko je župnijo prevzel župnik Ivan Baša iz Beltinec, nespremenjena, Baša pa je čez čas pridobil pravice za zidavo nove cerkve.

Zasnovanje so leta 1923 zaupali največjemu slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku, ki je izdelal dva načrta, končni tretji načrt pa je nastal jeseni 1924. Gradnja se je pričela spomladi 1925, Plečnik pa je v načrt vključil vse dele stare cerkve in ob tem dejal: "Še nikdar nisem podiral, kar so naši očetje dobro naredili."

Stara cerkev služi kot preddverje, organizira se povsem nov dostop v cerkev z južne strani. Tu sta dva vhoda: glavni, skoraj v sredini južne stene, in stranski vhod. Prizidan je bil tudi zvonik z ravno streho. V notranjščini je lesen strop z izdelki domače keramike. Nova cerkev ima enoladijski prostor pravokotne oblike s pravokotnim prezbiterijem. Prekrivajo jo ravni stropi, okrašeni s prekmursko keramiko. Na zahodni strani je ozek hodnik, ki vodi od vhodne lope pod zvonikom k zakristiji. Opremljanje cerkve je trajalo še naslednjih 30 let, Plečnik pa je zadnje načrte za prižnico, krstilnik in kamnito obhajilno mizo z vratci dal leto pred svojo smrtjo, leta 1956.

Bogojinska cerkev je drugačna v vseh pogledih od ostalih katoliških cerkva. Zunanjost krasita dva okrogla zvonika, okrogla okna brez kakršnih koli okraskov, notranjost pa mogočen steber iz brušenega marmorja, ki deli glavno ladjo na eno manjšo stransko. Od tod potekajo štirje oboki, ki vežejo vse štiri strani cerkve. Glavni steni stojita na šestnajstih stebrih, med njimi je velik obok štirinajstih prostorov za križne poti. Strop je raven, okrašen s keramičnimi izdelki okoliških lončarjev, oltar pa je obokan.