Aleksander Stankov: Če bi tekmoval zaradi denarja, bi že zdavnaj nehal

Aleksander Stankov iz Veržeja se je že v otroštvu zanimal za borilne veščine, med drugim je v osnovni šoli tri leta obiskoval karate, zadnja leta pa trenira in tekmuje K-1.

Resneje je začel trenirati med študijem, sprva kickboks, ker v Mariboru leta 2003 še ni bilo K-1 telovadnice, kasneje pa je preklopil na K-1. In zakaj ravno ta borilna veščina? “Ker se mi zdi najbolj atraktivna ring dispiclina, v K-1 je največ akcije, če se smem tako izraziti,” pravi Stankov, ki se je K-1 zaljubil naključno, ko je na televiziji videl posnetek K-1 WGP 2002 Finals iz Tokia.

Včasih amater, danes profesionalec

Aleksander je sprva treniral zgolj rekreativno, dvakrat na teden, nato pa vsako leto po en dan več. “Ko sem začel trenirati vsak dan med tednom in ugotovil, da čeprav je kar naporno, da ravno to hočem, tedaj sem dejasnko ugotovil, da bi se pa lahko bolj resno s tem ukvarjal,” pravi član kluba Legija iz Maribora. Po nekaj letih zgolj treniranja se je usmeril tudi na tekmovanja, sprva na amaterski ravni, kasneje pa je stopil med profesionalce.

“Ko se sem si pridobil nekaj izkušenj na amaterki ravni, naredil dobre rezultate, ter predvsem, ko sem čez čas začel delati nekoliko bolj atraktivne borbe, so me opazili tudi organizatorji lokalnih eventov. Ko sem bil prvič povabljen na prireditev, kjer je en dan prej obvezno tehtanje, kjer dobiš tudi nekaj denarja za borbo, kjer si izbereš svojo intro pesem, ko greš v ring, itd, sem dojel, kako zelo boljše je to od amaterskih tekmovanj. Tedaj sem ugotovil, da bom dal vse od sebe, da bi imel čimveč takšnih borb,” pravi 33-letnik.

Score mu ne pomeni veliko

Stankov je dosegel že kar nekaj odmevnih rezultatov. Če jih naštejemo iz amaterskih časov, so to državni prvak v Muay Thai-u oziroma tajskem boksu leta 2009, državni prvak v Low Kicku leta 2011, v letu 2012 državni prvak v K-1 in Low kicku, leta 2013 pa še enkrat v K-1.

Veržejčan je na amaterski ravni tekmoval 25-krat, ter dosegel 16 zmag in 9 porazov. V profesionalni karieri pa je doslej imel 13 borb, od tega je devetkrat zmagal in štirikrat izgubil. “Iskreno povedano, meni score ne pomeni dosti, veliko pomembneje mi je priti v pravo formo in jo potem držati, predvsem pa biti zadovoljen s svojo predstavo. Sem še daleč od cilja in še imam rezerve. Ko se pripravljamo na borbo imamo postavljene točke. In če v borbi realiziram čimvec teh točk, sem potem temu primerno zadovoljen. Tudi če kdaj izgubiš, a si delal res dobro, si lahko zadovoljen,” meni Stankov.

“V profesionalnih vodah sem ponosen na vsako zmago oz. borbo, katero pozneje pogledam in sem zadovoljen s svojo predstavo. Če pa bi moral katero borbo izpostaviti, pa je to borba proti Ismailu Dadajevu. Ismail je bil takrat aktualni evropski K-1 PRO prvak do 81 kg v organizaciji WKF. Zmaga mi pomeni največ zato, ker gre za izredno težkega nasprotnika ter izkušenega borca, ki je zmagoval, in to ponavadi z knockouti. Še posebej pa zato, ker je bila to moja komaj druga profi borba, ter sploh zato, ker je bila borba s strani gledalcev sprejeta z velikim navdušenjem. To so trenutki, ki jih nikoli ne pozabiš in ti ostanejo večno v lepem spominu. Za takšne trenutke treniramo in se borimo,” pravi Prlek.
 
Brez podpore staršev ne bi šlo

Stankov priznava, da bi bil težko nekje zaposlen in bi ob tem imel še dva treninga na dan, ima pa svoj klub Legija Murska Sobota, kateri šteje približno 45 aktivnih članov in kateri mu pomaga, da lahko to počne tako, da ne potrebuje redne zaposlitve. “Imam pa tudi srečo, da imam res zakon starša, ki me podpirata od samega začetka in mi stojita vedno ob strani, včasih tudi finančno, za kar sem jima seveda iz srca hvaležen.

Imeti takšne starše je res velika sreča v življenju, in tukaj ne mislim samo finančne pomoči, ampak vse ostalo, kar spada k temu športu. Pot enega borca ni lahka, verjemite, in verjetno ni vedno lahko za starše vse to doživljati ter prenašati,” pravi Stankov in dodaja,  da se seveda da tudi dobro zaslužiti z tekmovanji, k temu tudi sam strmi, da bi prišel v tako imenovano prvo ligo. “Garam za svoje sanje že dolga leta, tako da dokler mi bo biološka ura to dopuščala in bom imel, upam, zdravje za to, bom probal čim več ustvariti.”

Če bi se boril zaradi denarja, bi že zdavnaj nehal

Stankova smo povprašali še, kakšen je največji znesek, ki ga je v svoji karieri prejel. Na to vprašanje je odgovoril z besedami, da je v tem športu zaradi ljubezni do tega športa, da njegova pot ni bila in še vedno ni lahka, in če bi tekmoval zaradi denarja, bi že zdavnaj nehal. Seveda mu je eden izmed ciljev čimveč zaslužiti, ampak to ni prioriteta, bolj ga žene želja biti borec, kateri hoče postati, borec kot jih idealizira.

“Če pa me že sprašujete o zneskih, ne bi navajal številk, bi pa mogoče podal vsaj približke. Na tem nivoju, kot sem sedaj, ne prejemamo ravno velikih vsot, a za današnje res težke čase lahko rečem, da tudi včasih dobiš čisto vredu zneske, boljše od naših povprečnih plač, ki so na žalost majhne. Včasih pa seveda dobim manj, odvisno od organizacije oz. prireditve. Problem pa je, ker seveda včasih ne greš vsak mesec v ring. Je pa tako, da ti ponavadi pokrijejo potne stroške, plačajo hotel in hrano za tiste dni, ko si tam.”

Navdušil občinstvo na Dunaju

Pred kratkim je nastopil na Austrian Fight Challenge 2, ki jo sam smatra za najboljšo avstrijsko profesionalno organizacijo, zato mu je bilo v čast, da je tekmoval na tej prireditvi. Dobil je tudi dolgo pričakovani re-match proti Fahir Batjariju, proti kateremu je imel pred tremi leti svojo prvo profesionalno borbo, in jo izgubil, sedaj pa ko se ima za popolnoma drugačnega borca, ki je ogromno napredoval, pa mu je vrnil revanšo. V eni od najboljših borb v dunajski dvorani je tokrat premagal Batjarija.

Ker pa je pri borilnih veščinah zelo pomembna vitalnost in hitrost, ki pa se z leti manjša, ob tem pa ne smeš stakniti večje poškodbe, se pri borcih nikoli ne ve, do kdaj bodo lahko tekmovali. “Na srečo sem v takšnem športu, kjer so tekmovalci lahko še zelo konkurenčni vse tam do štirideset let. Realno gledano pa ko si star več kot 38 let, je res zelo težko delati to na takšnem nivoju. Vprašanje, če telo zdrži, potem je tukaj še seveda prednost, katero imajo mlajši borci, ker so pač mlajši. Tako, da seveda upam, da ne bo večjih poškodb in bom lahko to še počel kakšnih pet, šest let. Potem pa bom imel verjetno tudi počasi dovolj, ker kot rečeno ni ravno lahko vsak dan v tednu trenirati, včasih ekstremno po dvakrat na dan.”

Ponosen na svoj klub v Murski Soboti

Kot smo že prej omenili, ima Aleksander v Murski Soboti svoj klub, ki je v bistvu podružnica LEGIJE Maribor, kjer sam trenira. Klub deluje že četrto leto zapored in šteje preko 40 članov, na kar je zelo ponosen in si šteje to kot velik uspeh, saj Murska Sobota ni ravno veliko mesto. Člani so razdeljeni na dve skupini, začetniki ter nadaljevalci. “Nahajamo se tudi na atraktivni lokaciji ŠRC Spratacusa, kjer imamo res zelo lepo telovadnico. In ne samo to, da imam toliko članov, ampak se tudi zelo pridni, redno hodijo in se trudijo, kar mi daje veliko osebno zadovoljstvo,” pravi Stankov.

Vsako leto septembra vpisujejo nove člane, tako da Stankov že sedaj poziva vse, ki bi se radi preiskusili, ali rekreativno ali kot tekmovalec, da pridejo na treninge v ŠRC Spratacus, in vidijo, če je ta šport za njih, v vsakem primeru pa da naredijo nekaj zase, se naučijo obrambe ter nenazandje dajo energijo ven. “Tisti najbolj navdušeni pa me lahko kontaktirajo že prej in bomo že uredili, da lahko začnejo že sedaj. Najdete nas na Facebooku ko vtipkate Legija Murska Sobota ali pa kar mene osebno, ko vtipkate Aleksander Stankov.”