Peking – dih jemajoče zgodovinsko mesto, kjer Kitajsko začutite z vsemi čuti

Tokrat vas v POM-TURAH peljemo v Peking. Glavno mesto Kitajske očara z dih jemajočimi zgodovinskimi spomeniki, izvrstno ulično kulinariko in poceni nakupi, ob tem pa je le »lučaj« oddaljeno od svetovnega čudesa velikega kitajskega zidu.

Peking oz. Beijing, kot mu pravijo v večjem delu sveta in ki v dobesednem prevodu pomeni »Severna prestolnica«, je velemesto v severni Kitajski, glavno mesto Ljudske republike Kitajske. V upravni delitvi Kitajske ima Peking hkrati status mestne občine in province, podobno kot še tri velemesta na Kitajskem. Obkroža ga provinca Hebei, razen na jugovzhodu, kjer meji na mestno občino Tianjin.

Peking je z dobrimi 14 milijoni prebivalcev drugo največje mesto na Kitajskem, gledano po številu prebivalcev, takoj za Šanghajem. Je tudi glavno križišče transportnih poti, z več deset železnicami, cestami in avtocestami, ki povezujejo mesto v vse smeri. Peking je politično, izobraževalno in kulturno središče Kitajske, vendar pa je ekonomsko središče postal Šanghaj.

Peking je leta 2008 gostil poletne olimpijske igre. Mesto je bilo izbrano tudi za gostitelja zimskih olimpijskih iger 2022, s čemer bo postalo prvo mesto, ki je gostilo tako poletne kot zimske igre.

Prepovedano mesto v Pekingu je največji kompleks palač na svetu, ki se razprostira na 720.000 kvadratnih metrih površine, sestavlja pa ga 980 še stoječih zgradb. Zgrajeno je bilo med leti 1407 in 1420. Leta 1987 je bilo proglašeno za kraj svetovne dediščine UNESCA kot največja zbirka ohranjenih lesenih konstrukcij na svetu.

Prepovedano mesto je kitajska cesarska palača dinastije v času dinastije Ming do dinastije Uing med leti 1420 in 1912. Nahaja se v središču Pekinga. Skozi zgodovino je služilo kot domovanje cesarjev in njihovih gospodinjstev, hkrati pa je bilo prizorišče ceremonij ter politično središče kitajske vlade skoraj pol tisočletja.

Trg nebeškega miru, prizorišče številnih prelomnih dogodkov v zgodovini mesta. Leži južno od Vrat nebeškega miru, vhoda v cesarsko palačo - Prepovedano mesto, po katerih je trg dobil ime. Na južni strani trga stojijo Prednja vrata, ostanek obzidja, ki je obkrožal cesarsko palačo. Na vzhodni strani trga stoji muzej, na vzhodni pa Velika palača ljudstva - kitajski kongres oz. parlament.

Trg nebeškega miru lahko po nekaterih navedbah sprejme do milijon ljudi. Zgrajen je bil po ustanovitvi Ljudske republike Kitajske z namenom, da bi na njemu prirejali veličastne parade in ljudske shode. Stoječ na Vratih nebeškega miru je namreč Mao Zedong 10. oktobra 1949 pred množico na trgu razglasil ustanovitev Ljudske republike Kitajske.

Na sredi trga so po Maovi smrti postavili mavzolej, kjer si lahko obiskovalci še vedno ogledajo njegovo balzamirano truplo. Severno od mavzoleja stoji spomenik študentskim demonstracijam, s katerimi so 4. maja 1919 študenti nasprotovali odločitvi mirovne konference, na kateri so zmagovalci prve svetovne vojne v kolonialističnem duhu, dodelili nekdanje nemške kolonije Japonski.

Trg je bil skozi zgodovino priča mnogim protestom in gibanjem.

Nebeški tempelj, simbol mesta. Nebeški tempelj v istoimenskem parku je eden izmed največjih arhitekturnih dosežkov dinastije Ming. Tempelj leži v velikem parku s površino 267 hektarov. Tempelj, ki velja za mojstrovino arhitekturnega in krajinskega oblikovanja, in je simbol mesta Peking, je zgradil cesar Zhuli. Cesar je v templju vsako zimo molil za dobro letino.

Tempelj sestavlja več stavb, zgrajenih ob strogem upoštevanju kitajskih verovanj in numerologije. Vse stavbe so okrogle, stojijo pa na pravokotnih podstavkih. To je v skladu s starodavnim kitajskim verovanjem, da so nebesa okrogla, Zemlja pa štirioglata. Poleg tega so stavbe načrtovane v duhu imperialne številke devet, ki velja za najmočnejšo številko. Tako ima na primer najvišji nivo okroglega oltarja, ki naj bi simboliziral nebesa, devet kamnitih obrob, število stopnic in balustrad pa so večkratniki števila devet.

Nekaj deset kilometrov od Pekinga se nahaja ena izmed svetovnih čudes Veliki kitajski zid. Iz Pekinga se lahko podate eno- ali večdnevne izlete na različne odseke zidu.

Veliki kitajski zid je starodavna kitajska fortifikacija, zgrajena od konca 14. stoletja do začetka 17. stoletja, za časa dinastije Ming, s katero je ta želela zaščititi Kitajsko pred vpadi mongolskih in hunskih plemen.

V Kitajski zid so bili vključeni številni že obstoječi zidovi, ki so jih od 3. stoletja pr. n. št. Kitajci gradili proti plenilskim pohodom nomadskih plemen iz današnje Mongolije in Mandžurije. Razteza se na dolžini kar 8851,8 km, od Šan-chaj-kuana ob zalivu Bo hai na vzhodu, na meji med ožjo Kitajsko in Mandžurijo, do Lop Nura v jugovzhodnem delu pokrajine Sinkjang-Uighur.

Po legendi naj bi v Kitajski zid kar zazidali trupla delavcev, ki so zaradi prenapornega dela umrli na njem. Zato tudi zidu rečemo zid žalosti in krvi. V resnici niso bili odkriti nobeni človeški ostanki v njegovi notranjosti.

Po drugi legendi novejšega izvora naj bi bil Kitajski zid edini objekt človeške izdelave, viden s prostim očesom z Lune. V resnici je zid mnogo preozek da bi ga lahko razločilo človeško oko s take razdalje, poleg tega ni dovolj kontrastne barve. Iz vesolja so ga videli le redki astronavti v nizki orbiti in ob idealnih svetlobnih pogojih.

Več fotografij v spodnji galeriji ...