GLOBALNO
Kulturniki zahtevajo, da se jih izvzame iz kroga uporabnikov davčnih blagajn
Zveza kulturnih društev Slovenije je koalicijskim strankam poslala predlog, da se določena društva izvzame iz okvira zavezancev za obvezno uporabo davčnih blagajn. V Sloveniji deluje več kot pet tisoč različnih ljubiteljskih kulturnih društev.
Visoki stroški blagajn in minimalni prihodki
Različna kulturna društva, ki delujejo na prostovoljni bazi in imajo nizke prihodke se srečujejo z visokimi stroški vezanimi na vpeljavo in delovanje davčnih blagajn. Zato so kot je povedal sekretar Zveze kulturnih društev Slovenije Tomaž Simetinger koalicijskim strankam poslali pobudo, da bi določena društva izvzeli iz kroga zavezancev za davčne blagajne.
Zakaj nasprotujejo davčnim blagajnam?
Kakor so zapisali na 24ur večino kulturnih društev deluje ljubiteljsko, dogodki in prireditve, ki jih organizirajo so brezplačne in tako praktično s svojim delovanjem ne ustvarjajo nobenih prihodkov. Zato nakup in vzdrževanje davčnih blagajn za njih predstavlja izredno velik strošek. Predsednik Kulturno-umetniškega društva Raše Tone Žuraj pa celi meni, da je obveznost davčnih blagajn za kulturnike žalitev.
Foto: www.freeimages.com
Velika večina izmed pet tisoč ljubiteljskih kulturnih društev kolikor jih deluje v Sloveniji so po večini mala in edina društva v manjših krajih, ki skrbijo za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine. Zato je njihovo delovanje zelo pomembno, saj veliko doprinesejo h kulturnemu življenju domačih krajev, ter obenem skrbijo, da se ohranijo domači običaji. V njih ljudje delujejo in sodelujejo prostovoljno, zraven tega pa velikokrat še sami iz svojih žepov prispevajo sredstva za delovanje tovrstnih društev. Žuraj je odločen, da v kolikor ne pride do prilagoditve zakonodaje, da bodo pripravili proteste.
Nakup ali najem blagajne?
Številna društva so sedaj postavljena pred dilemo ali kupiti davčno blagajno ali jo najeti ob posameznih dogodkih. Saj večina društev nima usposobljenih kadrov za upravljanje z blagajnami, po drugi strani pa nimajo ustrezne tehnične opreme, ki bi jim omogočala izdajo davčnih računov. Istočasno pa imajo le nekaj dogodkov in prireditev letno. Zato veliko društev razmišlja, da bi namesto vstopnine raje v prihodnje prešli na prostovoljne prispevke.
Katera kulturna društva naj bi bila izjeme
Vse od začetka leta morajo ponudniki blaga in storitev v skladu z zakonom o davčnih blagajnah ob plačilu z gotovino izdati račun s pomočjo davčne blagajne, ki omogoča potrjevanje računov na Finančni upravi RS. Kot je za STA povedal Tomaž Simetinger so pod okriljem Zveze kulturnih društev Slovenije vladi poslali predlog po katerem bi se kulturna društva z manj kot 10 tisoč evri letnih prihodkov in društva z manj kot 20 tisoč letnega prihodka, ki delujejo v javnem interesu izvzelo iz kroga zavezancev za obvezno uporabo davčnih blagajn.
V zvezi z navedeno problematiko so na Finančni upravi RS izpostavili možnost uporabe brezplačne aplikacije – mini blagajna Furs. Slednja je namenjena izdajanju gotovinskih računov iz vezne knjige in je dostopna preko spleta. Slednja omogoča količinsko neomejeno potrjevanje računov. Tako, da je končna odločitev glede izbire med najemom, nakupom davčne blagajne ali uporaba mini blagajne Furs odločitev vsakega posameznega društva.
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Veliko "kulturnikov" se je zelo angažiralo v "spontanih ljudskih vstajah", zdaj pa...imamo "nove", etične in moralne obraze, katere zanima samo denar, ne pa kultura, ne sociala, ne zdravstvo, ne šolstvo, ne upokojenci.
Kulturniki so vsi po vrsti MUTIVODE nič jim dat še vzet jim ,
Davčne blagajne so en velik propadli projekt. Črno na belem je, da se je januarja in februarja pobralo manj davka, kot lansko leto. Tako se je izkazalo, da davčne blagajne niso NIČ prinesle k več pobranim davkom. Najhuje je, ker si je veliko ljudi naredilo ogromne stroške s temi blagajnami in spremembami programov. Nekaj manjših obrtnikov je celo zaprlo svojo dejavnost in sedaj lepo mirno šušmarijo in se z blagajnami ne ukvarjajo. Davčne blagajne so popolna brca v meglo. Več kot očitno je, da država in njeni birokrati, ki izumljajo take norosti nimajo pojma kako se pobira davke. Za večje davke je potrebno več prometa. Za več prometa je potrebna večja poraba. Za večjo porabo je potrebno, da ima več ljudi redne prihodke. Tako pridemo do tega, da je osnova večja zaposlenost. Večja zaposlenost nastane takrat, ko so pogoji za delo in podjetništvo ugodni, ko se ljduje dobro počutijo in ko so davki nizki. Naša država ima tako hude zakone in birokratske ovire, da ne omenjam nečloveških kazni in glob, da ogromno ljudi že takoj odvrne od tega, da bi sploh mislili na podjetništvo in se podali na svojo pot. Zato še dolgo ne bo večjega zaposlovanja in tudi ne večje porabe, ki bi prinesla več prometa in na koncu tudi več DDV v državno blagajno. Država sama s svojimi rigoroznimi predpisi odvrne ljudi, da bi se šli podjetnike. Prav tako odvrne morebitne tuje vlagatelje. Le kdo bi se spopadal s takimi birokrati in grožnjami z astronomskimi kaznim iin globemi, ki pretijo podjetnikom. Vsak dan več obstoječih podjetnikov registrira podjetje v tujini, ker del poslovanja prenašajo v tujino, kjer so birokratske ovire bistveno manjše oziroma jih ni.