https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://www.zniders.com/

KULTURA

Dan žena in pustni torek letos

08.03.2011 ob 6:56  

Od leta 1917 praznujemo mednarodni praznik žensk, dan žena, 8. marca. Letos pa je to tudi dan, ko lahko pokažemo vse naše norčije, pustni torek.

Poredko se zgodi, da dan žena in pustni torek praznujemo na isti dan. Če imajo svoj dan ženske, ga imajo tudi moški, in sicer dva dni kasneje, 10. marca. To je dan, ko se spomnimo 40 mučenikov, rimskih vokajov, ki se niso odrekli krščanski veri in umrli mučeniške smrti.

Dan žena na pobudo Clare Zetkin

Dan žena je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk, ki ga praznujemo na pobudo nemške feministke in socialistke Clare Zetkin. Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvič so ga praznovali 19. marca leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem. Od leta 1917 praznujemo mednarodni dan žensk 8. marca. Praznik je postavljen tudi v spomin na požar v Tovarni Triangle, kjer je leta 1911 v New Yorku življenje izgubilo prek 140 žensk.

Foto: Boncherry.com

Enakopravnost žensk

Lepo je, da se spomnimo na boj žensk v začetku 20. stoletja za pravico do dela, enako plačilo za delo, enake možnosti za delo in izobrazbo, svobodno vzgojo otrok in možnost varstva otrok, brezplačno in varno kontracepcijo ter legalno in varno možnost splava (abortusa). Ta boj je današnji generaciji žensk omogočil možnost enakega kosanja z moškim svetom, čeprav je ta še vedno nekako privilegiran.

Dan žena v Sloveniji

Leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, prvo žensko društvo pa je bilo ustanovljeno leto pozneje. Pomembna je tudi letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala iz filozofije na graški univerzi. Splošna volilna pravica je bila uzakonjena leta 1945, leta 1974 pa je bilo zapisano v ustavo SFRJ določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz različnih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja. 

Foto: Sxc.hu

Praznik zadnja leta izgublja na svoji vrednosti, marsikdo se celo sprašuje o njegovi pravi vrednosti ter smislu. 

Pustni čas, čas med novim letom in pepelnično sredo

To je čas med novim letom in pepelnično sredo, je sicer premakljiv in odvisen od velike noči. Običaj izhaja iz pradavnine, ko so naši predniki verovali, da bodo na ta način pregnali zimo in priklicali pomlad. Prava pustna dneva sta dva; pustna nedelja in pustni torek. Ime je smsielno povezano z latinsko besedno zvezo "domenica ante carnes tollendas ali levendas" (nedelja, preden se umakne, pusti meso, predpostna nedelja). Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo.

Beseda pust v pomenu "opusti meso"

Besedo pust je poznal že Trubar in je verjetno nastala iz "mesopust", torej iz besed meso in postiti se, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu "opusti meso". Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnebale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál, kar pomeni "praznovanje pusta" ali "pustovanje, pust". V ruskem okolju se izraz "mesopust" še vedno uporablja, medtem ko je pri nas izraz že zastarel.

Poleg  besede "maškara, pustna šema" obstajajo še izrazi: pústar, pústnjak, pústnik, fášenk in kurent. Izraz pústnik se uporablja še za meseca februar in marec. Kurent je v splošnem "pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokrivalom, znana v vzhodni Sloveniji".

Pustovanje v Sloveniji

Pustno praznovanje se pri nas ponavadi prične na pustno soboto. V večjih slovenskih mestih priredijo velike pustne povorke in druga praznovanja. Otroci, pa tudi odrasli se našemijo v maškare. Običaj pa je tudi, da hodijo od hiše do hiše in z prosijo za kakšen krof ali denar. V Prekmurju nam otroci še zapojejo: "Kusta repa, dugi len, fašenek je cejli den ju-ju-juhuhu".

V Sloveniji je najbolj znana maska kurent, ki je značilen predvsem za Ptuj in okolico. Kurenti so oblečeni v ovčjo kožo, na glavi imajo rogove, iz ust jim visi rdeč jezik, okoli pasu pa imajo privezane zvonce. S skakanjem povzročajo z zvonci  hud hrup in s tem po izročilu odganjajo zimo.

V Cerknem se pustni običaj imenuje laufarija, ki se začne že s prvo nedeljo po novem letu. Laufarji so skupina 25 mask, od katerih ima vsaka svojo "osebnost". Vse imajo lesene maske, razen ene, ki je iz kože.

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.