Plinskega terminala v Lendavi še dolgo ne bo

Naložba v Lendavi je ustavljena zaradi sodne zavrnitve okoljevarstvenega dovoljenja za centralno plinsko postajo. Partnerji pri projektu so nad odločitvijo ustavnega sodišča zelo razočarani, a se bodo še naprej zavzemali za izvedbo testne proizvodnje plina iz dveh novih vrtin.

Posledica odločitve upravnega sodišča, naj se ponovi postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za gradnjo centralne plinske postaje (CPP) za čiščenje zemeljskega plina v Petišovcih je, da so partnerji pri projektu, Geoenergo, Ascent Slovenia in Petrol Geoterm, zavrnili ponudbe izvajalcev postavitve merilno-regulacijske postaje (MRP).

Ta bi bila vstopna točka za slovensko plinsko omrežje, preko katerega bi potem prečiščeni plin iz dveh globokih vrtin prodajali slovenskim uporabnikom. Miha Valentinčič, direktor Geoenerga, je v sporočilu za javnost poudaril, da zaustavitev investicij, katerih vrednost je ocenjena na deset milijonov evrov, pomeni, da vključevanje plina v nacionalno plinsko omrežje še dolgo ne bo izvedeno.

Za postavitev MRP sta se po naših informacijah potegovala dva ponudnika, skupina povezanih podjetij iz Ljubljane in Nafta Strojna. Ta je bila del sistema Nafte Lendava in je v preteklosti z izvajanjem kovinskih konstrukcij sodelovala pri izvedbi skoraj vseh naložb, povezanih s plinskim poljem in njegovo predelavo v Petišovcih. Direktor Nafte Strojna Drago Franko je potrdil, da so oddali svojo ponudbo, vendar se v prvem krogu kvalifikacijskega postopka o zneskih niso pogovarjali, oziroma še niso imeli pripravljenih izračunov. Po njihovi okvirni oceni pa naj bi bil posel vreden okoli milijon evrov.

Foto: petrol-geoterm.si

Družba Geoenergo je za izdajo gradbenega dovoljenja za novo MRP oziroma plinski terminal Lendava-Petišovci zaprosila ministrstvo za okolje in prostor (MOP) septembra 2014, junija lani pa je lendavska upravna enota izvedla le postopek seznanitve stranskih udeležencev v postopku, saj naj bi šlo za objekt državnega pomena. Novi plinski terminal bi stal ob obstoječi MRP, torej ob cesti, ki vodi v Naftino industrijsko območje, od CPP do MRP pa naj bi bil speljan tudi pridobivalni plinovod DN 200 v dolžini 1145 metrov.

Razočaranje nad odločitvijo upravnega sodišča ob Petrol Geotermu in Geoenergu izraža tudi družba Ascent Resources, ki je, kot navajajo v sporočilu, do zdaj v projekt petišovskega plinskega polja vložila 42 milijonov evrov. Poudarjajo, da bi razvoj plinskega polja Sloveniji v naslednjih petih letih prinesel 20 milijonov evrov ali v življenjski dobi plinskega polja presegel 100 milijonov evrov. Javnosti še sporočajo, da se bodo še naprej zavzemali za izvedbo testne proizvodnje plina iz dveh novih vrtin in da zato vztrajno iščejo druge možnosti za oddajo plina tistim odjemalcem, ki so sposobni sprejeti neočiščeni plin. Med temi možnostmi so poraba plina v tovarni metanola ali pošiljanje tega po še vedno obstoječem plinovodu v Zebanec na Hrvaško in od tu v CPP v Mihovljan. US Methanol Corporation, kupec tovarne metanola v stečajnem postopku, zdaj zanjo išče kreditni potencial, možnost prodaje plina na Hrvaško pa kot realno omenja več neuradnih virov.