Pomurski študentje socialnega dela debatirali s strokovnjaki

Predlog Zakona o socialnovarstveni dejavnosti je dodobra pretresel slovensko strokovno javnost, zaposlene v socialnem varstvu in študente. Tako je Pomursko društvo za krepitev socialnega dela (PDKSD) v sklopu projekta "Zbudi se FSD" na Fakulteti za socialno delo organiziralo omizje prav na temo sprememb predloga tega novega zakona.

Na okrogli mizi so diskutirali doc. dr. Vesna Leskošek, izr. prof. dr. Vito Flaker, Draga Valerija Bužan (direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo CUDV), Davor Dominkuš (generalni direktor Direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve) in dr. Bojan Regvar (sekretar Socialne zbornice Slovenije) o tem, ali je potreben strokovni izpit, ali je zakon potrebno napisat na novo, o kupovanju in prodajanju storitev itn.

Okroglo mizo je povezoval in vodil Nejc Perhavec iz PDKSD.

Strokovni izpit deli mnenje

Nekateri gostje okrogle mize so prepričani, da je strokovni izpit potreben, saj morajo vsi, ki pridejo v socialno varstvo, poznati vse zakone, da lahko opravljajo svoje delo, predvsem pa, da v kolektiv ne bi prihajali posamezniki, ki ne poznajo niti osnovne terminologije.

S tem se ne strinja Flaker, ki pravi, da je strokovni izpit nepotreben, ker so znotraj novega bolonjskega sistema vsa ta znanja že vključena v dodiplomsko izobraževanje in se že v času študija naučijo vsega, kar je potrebno znati na strokovnem izpitu, tam jih pa ocenjujejo "direktorji na stolcih in ne strokovnjaki, ki delajo z ljudmi, ne s papirji."

Zakon, ki je nastal pred dvajsetimi leti v povsem drugih okoliščinah kot so sedaj, potrebuje prenovo

Leskošekova pravi, da imajo zakoni skrite namene in da so zakonodajalci prepričani, da se z novim zakonom in uvajanjem menedžmenta razmere v službah izboljšajo. Regvar je mnenja, da je potrebno vzeti povsem nov bel list papirja in predlog zapisati ponovno, od začetka do konca, potrebni pa bi bili tudi dialogi in sodelovanja med javnimi službami.

Dodaja, da če ne bo šlo zlepa, ga bo napisala Socialna zbornica Slovenije sama. Dominkuš trdi, da sama ideja predloga zakona ni bila slaba, da je bil razvojno naravnan in se nagibal okoliščinam, kjer potrebujejo pomoč, vendar pa je premalo vpeljane strokovne javnosti, v šali pa dodaja: "Nikoli si ne želi zvedeti, kako se delajo klobase in kako se pišejo zakoni." Medtem ko se Bužanova zavzema za dialog in trdi, da so spremembe pozitivne, da nov zakon prinese nov duh, katerega pa ni od nikoder, Flaker pravi, da sprememb zakona ne rabimo in da potrebujemo dobrega pilota, "tistega, ki je za volanom, da zna dobro pilotirati."

Center za socialno delo mora biti učinkovit

"Center je še vedno ključni nosilec socialnega varstva", pravi Dominkuš in dodaja, da so po svojih funkcijah, nalogah zelo različno veliki, okupirani. Nekateri centri imajo okrog deset strokovnih delavcev ali celo manj. Tako da se postavlja vprašanje, ali lahko center npr. s štirimi zaposlenimi strokovnimi delavci, ki se srečujejo z zelo različnimi vsebinami, zagotovi rešitev vseh problemov. Tukaj pridejo v ospredje posamezni specialisti, ki so se večkrat že srečali s takimi zgodbami, problemi, ki jih CSD ne more rešiti zaradi primankljaja kadra. Z njimi center podpiše pogodbo in s skupnimi močmi rešijo problem.

O človeku ne smeš razmišljati kot o potencialnem zaslužku

Leskovškova je mnenja, da je najhujše kupovanje in prodajanje storitev, da na ta način izbiraš med tistim, kar ti nekdo ponuja. S tem nakazuje na to, da so ljudje dobivali pomoč, dokler je bil denar. Centri za socialno delo morajo biti javne službe, proste razmišljanja o denarju, "torej ti država ne pusti, da razmišljaš o človeku kot o potencialnem zaslužku", meni Leskovškova.