Opozorila o nevzdržni škodi po divjadi

Na včerajšnji seji so člani odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano razpravljali o neukrepanju ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi s škodo po divjadi. Predstavniki civilnih iniciativ in drugih organizacij so opozorili, da je stanje nevzdržno, in izrazili nujnost po spremembi zakonodaje. Ob mejah z Italijo in Madžarsko sta se najbolj razširila jelen in divji prašič, problem na teh območjih pa je tudi pri neusklajenem upravljanju z omenjenima državama.

Sejo so predlagali v poslanski skupini NSi, saj je po besedah Ive Dimic škoda po divjadi prerasla razsežnosti, ki bi jih lahko še obvladovali. Dimičeva je dodala, »da je ljudem zaradi divjadi okrnjena možnost kmetovanja, zato je skrajni čas, da se ignoranca pristojnih konča odgovorni pa bi morali odgovarjati.« Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Marjan Podgoršek je dejal, »da bodo škode po divjadi vedno nastajale, treba jih je le čim bolje obvladovati.« V Sloveniji ima po besedah Podgorška skrb za upravljanje 411 lovskih družin, ki imajo koncesijo. Med divjadjo sta se zlasti v zadnjih letih ob mejah z Italijo in Madžarsko najbolj razširila jelen in divji prašič. Problem na teh območjih je pripisal tudi neusklajenemu upravljanju z omenjenima državama.

Podgoršek je poudaril, »da izplačila odškodnin padajo, zlasti po letu 2013; tedaj je bilo izplačane škode za 918.000 evrov, do konca letošnjega oktobra pa 288.000 evrov.«

FOTO: ld-ivanovci.si

Dimičeva je poudarila, »da ne gre za to, da bi bilo škode dejansko manj, razlika je le v tem, da je kmetje ne prijavljajo več, saj od tega nič nimajo.« Poudarila je, da je sicer škodo, majhno ali veliko, treba prijavljati, saj se na podlagi tega lahko določajo ukrepi. Predstavniki nevladnih organizacij so izpostavili, da prihaja do velikih razkorakov med ocenami škode različnih cenilcev, ker ti naj ne bi poznali področja, ki ga opravljajo. Tudi višina škode ni določena nikjer, poroča STA.

FOTO: ld-ivanovci.si

Marn je dejal, da se pripravlja sprememba zakona o ohranjanju narave, ki naj bi bila v proceduri prihodnje leto, spremembe pa se dotikajo tudi delov, ki se nanašajo na upravljanje z živalskimi vrstami. Dejal pa je, da se škode ne bo dalo v celoti preprečiti. Njihov cilj je zmanjšanje škode, da bi bila tudi obremenitev s strani države čim manjša.