Črpanje plina s Petišovskega polja v začetku leta 2017?

Črpanje plina s Petišovskega polja bo po pričakovanjih koncesionarja Geoenerga steklo v prvih treh mesecih prihodnjega leta, ko naj bi povezali vrtine, nevladne organizacije pa vztrajajo, da lahko hidravlično drobljenje peščenjakov prinese nepredvidene vplive na okolje.

Geoenergo bo, dokler ne bo zgrajena centralna postaja za čiščenje plina, surovi plin prodajal Ini, ki ga bo očistila na Hrvaškem, potem pa bo ponujen na trgu EU. Do kdaj bo tako, je nemogoče napovedati, ker je pot do pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za postavitev omenjene naprave v Petišovcih, ki ga pridobiva Petrol Geoterm kot lastnik in upravljavec, časovno težko opredeliti, so po poročanju STA pojasnili pri Geoenergu. »Tudi podatki o dnevnem črpanju plina bodo na voljo po začetku črpanja, ko bomo natančneje vedeli, kako se bodo vrtine obnašale,,« so poudarili. Po začetku testnega pridobivanja pa bo skladno s predpisano metodologijo treba pripraviti še elaborat o zalogah, ki ga mora potrditi državna komisija za ugotavljanje zalog in mineralnih surovin. »Takrat bomo lahko z večjo verjetnostjo definirali obseg zalog plina na Petišovskem polju,« so napovedali pri Geoenergu.

Foto: siol.net

Za plinarje so postopki pridobivanja dovoljenj predolgi

Plinarji sicer tožijo nad dolgotrajnostjo pridobivanja dovoljenj, postopki so po njihovem dolgotrajni na eni strani zaradi potencialnih pritožb okoljevarstvenih organizacij na odločitev Agencije za okolje (Arso), na drugi strani pa zaradi dolgotrajnih postopkov na agenciji sami. »Ker so doslej vsi pristojni organi potrdili ustreznost načrta izvedbe in obratovanja nove centralne plinske postaje, in sicer na način izdaje pozitivnih upravnih odločb, kar dokazuje tudi zadnja odločitev Arsa, je treba poudariti, da ima neutemeljeno oviranje pridobitve potrebnih dovoljenj izrazito negativne posledice na razvoj projekta,« so prepričani na Geoenergu. Povečana proizvodnja zemeljskega plina v severovzhodni Sloveniji bi po njihovem prepričanju pripomogla ne le k razvoju lokalnega gospodarstva in delovnih mest, temveč tudi k zagotavljanju večje energetske neodvisnosti Slovenije.

Nevladne organizacije opozarjajo na nevarnost

Drugačnega mnenja so nevladne okoljske organizacije. Slovenski E-forum, ki je nazadnje pritožil na sklep, da Petrol Geoterm za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ne potrebuje več okoljevarstvenega soglasja, zavrača očitke družb Petrol Geoterm, Geoenergo in Ascent Slovenia, ki so ga obtožile, da z namernim zavlačevanjem postopkov za pridobitev dovoljenj povzroča škodo gospodarstvu severovzhodne Slovenije. V E-forumu vztrajajo, da so sporočila teh treh podjetij zavajajoča in da sodišče najprej oceni pravilnost postopka ter se potem posveti vsebinskim razlogom. Upravno sodišče tako sploh ni presojalo vsebinskih razlogov za njihovo pritožbo, ki pa po njihovi oceni nakazujejo na ustavno vprašljiva določila zakona o varstvu okolja.

Ob tem E-forum opozarja na nove postopke pridobivanja plina s hidravličnim drobljenjem v peščenjakih, ki ga evropske države, denimo Nizozemska, Francija, Nemčija in še nekatere, prepovedujejo zaradi geoseizmičnih posledic in popolnoma nepredvidljivih potencialnih vplivov na podtalne vodne vire.

Foto: dnevnik.si

Infrastrukturno ministrstvo: izkoriščanje plina je pomembno, tveganja so

Izkoriščanje potenciala plinskih polj v Prekmurju je po oceni ministrstva za infrastrukturo lahko zelo pomembno predvsem za zanesljivost oskrbe Slovenije z zemeljskim plinom, tako da s stališča energetske oskrbe Slovenije podpirajo pridobivanje zemeljskega plina in dobavo v slovensko prenosno plinovodno omrežje.

Glede uporabe za okoljevarstvenike spornega hidravličnega drobljenja oziroma lomljenja pa na ministrstvu priznavajo, da lahko povzroči določena realna tveganja, ker so mnoge uporabljene kemikalije strupene in rakotvorne, vendar pa jih večina ostane v vrtini. Za preprečitev onesnaženja podtalnice vrtino do neprepustnega sloja zalijejo z neprepustnim betonom, izvajalci pa ta del operacije pogosto predstavljajo kot ekološki ukrep, ki prepreči iztekanje frakcijskih kemikalij, zato naj bi bilo manj verjetno, da bi v podtalnico prišle kemikalije.

Pri vprašanju tresenja tal pa je po pojasnilih ministrstva težko oceniti, kako močni so tresljaji, a je treba biti pozoren, če so v bližini geološke prelomnice. Zavedati se je treba tudi, da vsaka odstranitev ali dodajanje materiala v podzemne sklade povzroči tresljaje. To velja tako za črpanje vode ali nafte, kopanje premoga in seveda tudi hidravlično lomljenje. Odpadnih vod, ki lahko onesnažijo okolje, saj vsebujejo ostanke kemikalij, izvajalci po navedbah ministrstva ne spuščajo v okolje, ampak jo shranjujejo v posebnih bazenih in na koncu prepeljejo v obrat za dekontaminacijo. A ob tem na ministrstvu priznavajo, da se lahko zgodi, da odpadna voda vseeno uide v okolje, in dodajajo, da se potencialni vplivi kažejo zaradi nevarnosti črpanja radioaktivnih snovi na površje, povečanega tovornega prometa in možnosti uničevanje lokalnega kmetijstva in turizma.

Ta hip povezujejo vrtnine in omrežje

Ravno zdaj na Petišovskem polju potekajo pripravljalna dela za vzpostavitev plinovodnih povezav z vrtinama Pg-10 in Pg-11 A, ki sta bili izvrtani leta 2011, ter njuna priprava za testno pridobivanje. Natančnejši načrt začetka pridobivanja pa bo, kot pravijo v Geoenergu, mogoče zastaviti prihodnji mesec. Dela potekajo in ne bodo vplivala na lokalno okolje, življenje ali zdravje prebivalcev, poudarjajo plinarji. Do začetka pridobivanja plina morajo izvesti običajni remont brez postopka hidravlične stimulacije na omejenih vrtinah, ki sta bili hidravlično stimulirani že leta 2011, zanju zgraditi dva priključna plinovoda do obstoječe centralne plinske postaje, eden bo dolg 30, drugi okoli 500 metrov, izvesti vzdrževalna dela na obstoječi postaji ter povezati obstoječa plinovoda znotraj obstoječe merno-regulacijske postaje v kompleksu Nafte Lendava.

Britanski Ascent vlaga 45 milijonov evrov

Projektni partner Ascent Slovenia je v razvoj projekta vložil 42 milijonov evrov. Kot piše na spletni strani družbe Ascent Resources, se trudijo, da bi začeli plin pri Petišovcih črpati, za kar bodo v prihodnjem letu namenili še 4,3 milijona dolarjev, velik premik pa so po njihovih navedbah dosegli s podpisom pogodbe z Ino. Kot so še zapisali, vlagajo v Sloveniji, ker je članica EU, ima evro, stabilno parlamentarno demokracijo in poslovno usmerjeno vlado, pripisali pa so pa tudi, da bo 90 odstotkov prihodka od črpanja plina njihovega, dokler ne pokrijejo vsaj 42-milijonskega vložka.