Dravske elektrarne: »Hidroelektrarna na reki Muri je lahko sprejemljiva za okolje.«

Dravske Elektrarne Maribor (DEM) vztrajajo pri gradnji elektrarn na Muri kljub okoljskemu poročilu z oznako D, ki pomeni, da bi gradnja pomenila bistven vpliv okolje. Po mnenju DEM z omilitvenimi in izravnalnimi ukrepi elektrarna lahko postane sprejemljiva za okolje.

Predstavniki DEM in izdelovalci okoljevarstvenih študij, HSE invest, Vodnogospodarski biro Maribor in Urbis, so na včerajšnji razširjeni seji Pomurskega razvojnega inštituta predstavili trenutno stanje o energetski izrabi Mure predstavnikom lokalnih skupnosti.
Direktor DEM Viljem Pozeb je bo tem povedal, da se zdaj odpira prostor za dialog z drugače mislečimi, tudi tako imenovanimi nasprotniki gradnje, in da bo dovolj časa, da poiščejo rešitev, ki bi morala zadovoljiti obe strani. »Hkrati pa poudarjam, da še vedno ne moremo reči, ali elektrarne na Muri bodo ali ne, prav v pogovorih z različnimi deležniki, tudi lokalnimi, pa bomo prišli do odgovora, ali jih lahko zgradimo.«

Slameršek: »Okoljsko poročilo bi po mojem moralo biti ocenjeno z E.«

Predstavnica Zveze društev Moja Mura in koordinatorica kampanje Rešimo Muro Andreja Slameršek je ob tem opozorila, da so nekatere študije v okoljskem poročilu pomanjkljive ali celo manjkajo. Ker je okoljsko poročilo ocenjeno z D, kar pomeni, da vplivov ni mogoče omiliti, bi po njenem pravzaprav moralo biti ocenjeno z E, kar pomeni uničujoč vpliv, navaja Večer. Slamerškova je omenila tudi študijo režima podzemnih voda, ki napoveduje padce in dvige ravni podzemne vode v razponu od 25 do 75 centimetrov - kakor kje in odvisno od izbrane variante elektrarne. »Verjetno se vam že dozdeva, da lahko oboje zelo vpliva na količino in kakovost vode na zajetjih pitne vode,« je dodala in opozorila, da nevladnim organizacijam, ki so stranski udeleženci v postopku, ministrstvo za okolje in prostor ne onemogoča podajanja pripomb na izdelano okoljsko poročilo.

Foto: Arhiv Pomurec.com

Pozeb: »Gradnja elektrarn na Muri je ekonomsko upravičena.«

Pozeb je zagotovil, da je gradnja elektrarn na Muri - najprej so jih načrtovali osem, zdaj pa vztrajajo le še pri dveh - ekonomsko upravičena, pri čemer gre tudi za potrebo Slovenije po energetski neodvisnosti vsaj pri električni energiji. Sodobne tehnologije nas namreč silijo v novo porabo električne energije, Slovenija pa se je z vstopom v EU obvezala povečati energijo iz obnovljivih virov.
Mura bi sicer prispevala dva odstotka slovenskih potreb po elektriki, energetski objekt bi stal od 80 do 100 milijonov evrov, pri čemer niso všteti omilitveni ukrepi in nadomestna gradnja habitatov, elektrarno pa bi zgradili v treh do petih letih.
V DEM še pojasnjujejo, da so strokovne podlage, ki so bile osnova za pripravo študije variant in okoljskega poročila ter presoje sprejemljivosti vplivov hidroelektrarne na varovana območja, pokazale, da je objekt hidroelektrarne Hrastje-Mota v prvem koraku z omilitvenimi ukrepi nesprejemljiv, lahko pa postane sprejemljiv v nadaljevanju postopka okoljske sprejemljivosti v skladu z zakonom in direktivami EU z izvedbo nadomestnih habitatov in izravnalnih ukrepov.
To je mogoče ob prevladi javne koristi pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov energije nad koristjo doseganja dobrega stanja voda in javno koristjo ohranjanja narave, taki postopki pa v EU veljajo od leta 2014, pravijo pri DEM. Dodajajo tudi, da bo umestitev hidroelektrarne v prostor izvedena, ko bo na ustrezni ravni potrjena potreba po hidroelektrarni, s čimer se bo nadaljeval postopek njene sprejemljivosti v Naturi 2000.

Foto: murski-colnar.si

Cilj umestitve je dokazati, da Slovenija spoštuje usmeritve EU tako glede zagotavljanja obnovljivih virov energije kot varstva narave v obsegu, ki je še sprejemljiv za varovano okolje območja Mure, še pravijo v DEM.
Predstavniki lokalnih skupnosti so imeli nekaj vprašanj o načrtih, podrobne odgovore pa so jim obljubili na bližnjih srečanjih po občinah, še navaja Večer.