Slovenija je postala žrtev dualistične ureditve trga dela

Predlog Zakona o malem delu je v javnosti izzval polemične odzive interesnih skupin, ki v novi statutarni ureditvi študentskega trga lovijo vsak svoj kos pogače.

Študentske organizacije trdijo, da bo nov predlog zakona študentom odškrtnil socialno varnost, ki jo prinaša oblika študentskega dela. Na drugi strani podporniki zakona poudarjajo, da predlog zakon vnaša načelo korenčka in palice, saj z letno omejitvijo obsega števila ur študentskega dela študente spodbuja, da se osredotočijo na končanje študija namesto na podaljševanje študentskega statusa, ki z preferenčno davčno obravnavo in ostalimi ugodnostmi študentskega statusa, prinaša daljšo pričakovano študijo dobo in posledično daljšo tranzicijo od študija na trg dela. Jedro spora pri zakonu o malem delu leži v omejevanju števila delovnih ur.

Zakon tedensko število delovnih ur omejuje na 14 ur na teden, pri čemer letno število delovnih ur ne sme preseči 728 ur. Ker organizacija in posredovanje študentskega dela interesnim skupinam predstavljata zajeten vir proračunskih prihodkom, so razprave o malem delu docela normativne narave, pri čemer so predlagatelji zakona povsem spregledali ekonomsko logiko silnic na trgu dela. 

Foto: Ciril Jazbec

Študentsko delo kot nelojalna konkurenca 

Z vidika delodajalcev je ključna prednost študentskega dela sorazmerno fleksibilno sklepanje dogovorov o zaposlitvi kot tudi nižja relativna cena študentskega dela v primerjavi z ponudbo dela na trgu rednih in nerednih zaposlitev. Ker je študentsko delo do višine splošne olajšave neobdavčeno, so delodajalci ob nižjih stroških na delovno uro spodbujeni k nadomeščanju rednih zaposlitev ter zaposlitev za določen čas z študentskim delom. Poleg tega je študentsko delo skozi leta postalo prikrita oblika davčnega izogibanja, saj tako študentje in delodajalci predobro vedo, da je efektivna davčna obremenitev na trgu dela rednih zaposlitev in zaposlitev za določen čas v Sloveniji zelo visoka.

S kratkoročnega vidika, študentsko delo ustvarja zaslužke, ki številnim študentom omogočajo pokritje osnovnih študentskih stroškov kot so stroški literature, prevoza in najema študentska stanovanja. Hkrati na dolgi rok stroški, ki nastanejo z študentskim delom pretehtajo koristi, ki jih prinese kratek rok. Nedavni je Statistični Urad objavil sveže podatke o številu brezposelnih. Tako je v januarja stopnja brezposelnosti znašala 12,3 odstotka oz. več kot 115 000 sodržavljanov. V veliki večini primerov gre za neprostovoljno brezposelnost, ki je nastala kot posledica upada industrijske proizvodnje ter presežka zalog nad povpraševanjem doma in v tujini, na kar so se podjetja odzvala na eni strani z zmanjšanjem števila zaposlenih.

Slovenija je postala žrtev 

Ker je povpraševanje po študentskem delu bistveno bolj prožno od povpraševanja na regularnem trgu dela, so podjetja v luči nizke produktivnosti ter presežnih zmogljivosti relativno dražje redne zaposlitve nadomestile z študentskim delom. Vendar glavna anomalija študentskega dela nista nizka učinkovitost in produktivnost temveč dejstvo, da nizka raven zaslužkov na študentskem trgu dela predvsem zaradi slabe in prekomerne regulacije trga dela, podjetjem predstavlja razmeroma lahek in poceni način nadomeščanja ponudbe dela rednih iskalcev zaposlitve z študentskim delom.

Z uvedbo in širitvijo študentskega dela z rekordnimi stopnjami vpisa na univerze ter izdajo študentskih napotnic pri študentskih servisih je Slovenija postala žrtev dualistične ureditve trga dela, kjer študentski servisi ustvarjajo zajetne rente v obliki zaračunavanja svojih storitev in kjer študentsko delo nadomešča ponudbo dela iskalcev zaposlitve. Z omejitvijo števila delovnih ur, zakon o malem delu v veliki meri odpravlja anomalije, ki nastajajo zaradi neomejene ponudbe študentskega dela, ki z dumpinškim obračunavanjem študentskih zaslužkov študentom onemogoča tako boljše zaposlitve kot tudi diplomiranje v rednem roku oz. realizacijo osnovnega namena študijskega obdobja. 

Foto: Ciril Jazbec

Daljši študentski status škoduje predvsem študentom 

Zaradi neustreznega načina štipendiranja in posledično izključujoče izbire med študentskim delom in efektivnim izpolnjevanjem študentskih obveznosti, so študentje v upravičeni dilemi ali bi uvedba malega dela privedla do manjših zaslužkov, ki bi docela otežili samo izvedbo študija. Osnovni namen študijskega obdobja seveda ni usmerjen v ustvarjanje zaslužkov v obliki neobdavčenega študentskega dela temveč dokončanje študijskih obveznosti v rednem roku. Leta 2008 je študija z naslovom Social and Economic Conditions of Student Life in Europe pokazala, da v Sloveniji povprečna dolžina študija traja približno 7 let, kar državo uvršča na prvo mesto v Evropski uniji, kar pomeni, da ob predpostavljeni dolžini študija v obsegu 3 let, reprezentativna študentska populacija 42 odstotkov študijske dobe nameni študijskim obveznostim ter 57 odstotkov študentskemu delu. 

Z omejitvijo ponudbe dela na 728 ur na leto, zakon o malem delu tovrstno strukturno anomalijo odpravlja, saj bodo študentje spodbujeni, da večji del svojega časa namenijo dokončanju študijskih obveznosti, manjši del pa študentskemu delu za pokritje stroškov, ki nastanejo pri nastanitvi, nakupu študijske literature ter prehrani. Čeprav je študentsko delo v bistveno večji meri bolj prožna oblika zaposlitve, 7-letna študijska doba pomeni in kasnejša tranzicija na trg dela dvigujeta efektivno starost ob vstopu na trg dela, ko se diplomanti kot iskalci zaposlitve že krepko približujejo starosti 30 let.

Slovenske predatorske davčne stopnje

Zavoljo zakasnitve vstopa na trga dela, študentsko delo otežuje prihodnost bodočih diplomantov na trgu dela. Če povprečni diplomant na trg dela vstopi ob starosti 30 let, to preprosto pomeni, da bo ob nižji efektivni starosti ob upokojitvi glede na prejšnja desetletja, njegov zaslužek bistveno bolj otežen z davčnimi obremenitvami ter prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Ker se slovensko prebivalstvo stara bistveno hitreje od prebivalstev držav zahodne Evrope, je prihodnost pokojninskega sistema precej temačna, saj je Slovenija že danes zaradi zgodnjega upokojevanja kot zasilnega izhoda s trga dela podvržena bistveno bolj obsežni javnofinančni obremenitvi pokojninske blagajne. Venomer daljše študentsko življenje preko študentskega dela je na eni strani rezultat omogočanja fiktivnih vpisov na univerze zavoljo nizke obdavčitve zaslužkov, ki nastanejo pri študentskem delu.

A hkrati bi bila daljša študijska doba zaznamovana z prekomerno obremenitvijo zaslužkov v času delovne dobe, ki bi docela omejila ponudbo dela in zaposlene spodbudila k popoldanski sivi ekonomiji in zgodnjim odhodom s trga dela. Če upoštevamo tudi prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje in predpostavimo, da bodo bodoči diplomanti uvrščeni v najvišji dohodninski razred, bodo bodoči diplomanti ob vstopu na trg dela rednih zaposlitev obdavčeni s predatorskimi davčnimi stopnjami, ki po nekaterih ocenah v Sloveniji znaša efektivnih 60 odstotkov za posameznike, ki so pri obdavčitvi osebnih dohodkov uvrščeni v najvišji razred.

2. del komentarja bo objavljen jutri ...

Rok Spruk je ekonomist in učni sodelavec na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani