Evropski dnevi ozaveščanja o srčnem popuščanju

Srčno popuščanje je bolezensko stanje, za katerega so značilne pogoste hospitalizacije, visoka umrljivost, veliki stroški obravnave, povzroči pa ga lahko katerakoli bolezen srca. Na splošno velja, da je pogostost srčnega popuščanja v prebivalstvu 1-2 % in da s starostjo strmo narašča. Kljub izrednemu epidemiološkemu pomenu je ozaveščenost glede pomena in pogostosti srčnega popuščanja med laično ter tudi strokovno javnostjo nezadostna. Zveza za srčno popuščanje (Heart Failure Assocoiation) pri Evropskem kardiološkem združenju že od leta 2010 ozavešča o bolezni z različnimi aktivnostmi, ki se bodo letos širom po Evropi in Sloveniji odvijale med 5. in 7. majem ter v tednih ob tem datumu. 

Srčno popuščanje je resno obolenje, kjer srce ne prečrpava dovolj krvi za potrebe telesa, kar povzroča nabiranje tekočine v pljučih in ostalih delih telesa. Nastane zaradi različnih prizadetosti srca kot so srčni infarkt, dalj časa prisoten visok krvni tlak, obolenja zaklopk, obolenja mišic srca, vnetij srca in prirojenih nepravilnostih srca, ki poškodujejo ali preobremenijo srce. V Sloveniji sta najpogostejša vzroka koronarna bolezen in arterijska hipertenzija, redkeje pa različne bolezni srčne mišice (kardiomiopatije) in okvare srčnih zaklopk. Bolniki so večinoma starejši in pogosto z večjimi pridruženimi obolenji drugih organskih sistemov, ki otežijo optimalno obravnavo bolnikov. Če je srčno popuščanje pravočasno odkrito in ustrezno zdravljeno, imajo lahko bolniki prav tako dolgo in kvalitetno življenje. Za bolnika je pomembno, da skrbno spremlja svoje simptome in opozori zdravnika, čim se spremenijo.

Foto: biosenca.si

Srčno popuščanje je edino stanje med srčno-žilnimi boleznimi, katerega pojavnost in pogostost naraščata. V Evropi je več kot deset milijonov bolnikov s srčnim popuščanjem. Raziskave različnih držav so pokazale, da vsako leto na novo zboli 1 do 5 bolnikov na 1000 ljudi, skupno število vseh bolnikov s srčnim popuščanjem pa je od 3 do 20 na 1000 ljudi. Srčno popuščanje se kaže s širokim razponov težav in znakov, ki so večinoma neznačilni oziroma jih lahko povzročajo najrazličnejše bolezni. V začetni fazi je bolnik med telesnim naporom hitro utrujen in težko diha. V napredovali fazi težko dihanje povzroči že hoja po ravnem, kasneje je dihanje oteženo že v mirovanju. V pljučih se nabira voda, kar otežuje dihanje predvsem v ležečem položaju, dihanje olajša sedeč položaj. Nabiranje vode drugod po telesu povzroča otekline nog, trebuha, nabreknejo žile na vratu, otekajo trebušni organi, kar povzroča slabo prebavo, slab tek in trebušno bolečino pod rebrnim lokom. Pri težkih oblikah se pojavijo modrikaste ustnice, uhlji in prsti. Najhujša oblika je življenjsko ogrožajoč pljučni edem, ko se bolnik lahko zaduši.

Po zadnjih podatkih je v Sloveniji letno 16000 bolnišničnih obravnav pri 8000 bolnikih; gre za najpogostejšo diagnozo na oddelkih interne medicine v slovenskih bolnišnicah pri bolnikih nad 65 let. Poleg tega ima srčno popuščanje slabo prognozo, saj je umrljivost večja kot pri najpogostejših vrstah malignih obolenj.

 Foto: medicina-danes.si

Prof. dr. Mitja Lainščak, član Izvršilnega odbora Heart Faiure Association, koordinator Odbora za nacionalna združenja in koordinator Delovne skupine za srčno popuščanje pri Združenju kardiologov Slovenije je ob tej priložnosti povedal: »Aktivnosti v sklopu Evropskega dneva ozaveščanja o srčnem popuščanju bodo potekale v vseh večjih slovenskih mestih in bolnišnicah. Med drugim bo murskosoboška bolnišnica 10. maja s pričetkom raziskave o pogostosti srčnega popuščanja v Murski Soboti – SOBOTA-HF uradno začela z izvajanjem dela projekta »Epidemiologija srčnega popuščanja v Sloveniji: prevalenca, hospitalizacije in umrljivost«, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Namen tega projekta je dobiti realne podatke o epidemiološkem bremenu srčnega popuščanja v Sloveniji, kar bo omogočalo analizo stanja ter načrtovanje strokovnih ukrepov in ukrepov zdravstvene politike za obvladovanje te bolezni.«