GOSPODARSTVO
Uspešno podjetje Jeruzalem Ormož SAT se širi v vrtnarsko panogo
Za podjetjem Jeruzalem Ormož SAT, ki se ukvarja s poljedelstvom, hmeljem in prašičerejo, je uspešno poslovno leto. Na 1.125 hektarjih pridelujejo koruzo in krušno pšenico, ječmen, oljno ogrščico in sojo, od lani tudi sladkorno in rdečo peso. Obenem so največji pridelovalec buč v Sloveniji, ki jih kasneje stisnejo v bučno olje. Letos načrtujejo tudi novo sušilnico hmelja in pet odstotno rast prihodkov.
V lanskem poslovnem letu so ustvarili 4,125 milijona evrov prihodkov in okoli 220 tisoč evrov čistega dobička. Tako so prihodke povečali za pet, dobiček pa za deset odstotkov. Po besedah direktorja Marka Plohla, si tudi letos želijo povečati prihodke za pet odstotkov, ob tem pa vlagajo v sodobno kmetijsko mehanizacijo in novo sušilnico hmelja, ki bo stala nekaj več kot pol milijona evrov. Cilj je višja dodana vrednost na zaposlenega, ki je predlanskim znašala 45 tisoč evrov. V osnovna sredstva so v zadnjih desetih letih vložili 5,4 milijona evrov, od tega 700 tisoč evrov v nakup kmetijske zemlje. Hkrati se usmerjajo v do okolja prijaznejše precizno kmetovanje, živinorejo in poljedelstvo.
Letos so se začeli širiti še na področje vrtnarske panoge, kjer bodo uvedli novi vrsti pridelave, zaenkrat pa več o tem ne morejo povedati. Razmišljajo tudi o pridelavi zelenjave in o gojenju v rastlinjakih na svojih površinah. Korak naprej delajo tudi pri kooperaciji s kmeti, kjer poglabljajo sodelovanje z okoliškimi kmeti. Tako vzpostavljajo kooperacijo na področju pridelave z oljnimi bučami, žiti, koruzo, sojo in oljno ogrščico, obenem pa bodo kmetom zagotovili financiranje repromateriala, svetovanje in odkup pridelkov.
O problematiki in izzivih gospodarske panoge pa pravijo, da jim je lani toča uničila sojo in delno koruzo, ki jo je prizadel še vročinski udar. Skrbi jim tako povzroča neprijazno vreme, a na srečo je prišlo do višjih odkupnih cen pridelkov. Kot zatrjujejo, jim je le lasten sistem namakanja preprečil eno najhujših letin v zadnjih desetih letih. Tako so šest tednov brez premora namakali svoje hmeljišče na 45 hektarjih. Poleg namakanja, so z agrotehničnimi ukrepi, poskušali čim bolj povečati odpornost rastlin proti vremenskim ekstremom, kar se jim je tudi obrestovalo.
Vedno pa je v kmetijskih in pridelovalnih panogah aktualno vprašanje cen na tržišču. Bodo cene pridelkov ostale na približno enaki ravni, kot lansko leto? Kot zatrjuje direktor Marko Plohl, so se lani nekoliko zvišale odkupne cene, najbolj pri pšenici in hmelju, kjer cena še vedno raste. Lani je bilo precej ugodno leto tudi za prašiče. Tako vzredijo okoli osem tisoč prašičev na leto, pol za Farme Ihan, pol jih prodajo Celjskim mesninam. Večino koruze in ječmena porabijo za krmo prašičev, nekaj ju tudi prodajo. Največja kupca krušne pšenice sta Mlin Korošec iz okolice Ptuja in Žito. Hmelj in oljno ogrščico izvažajo v Nemčijo in Avstrijo.
Trenutno jim nekaj skrbi povzročajo velike zaloge bučnic. Že lani so posušena bučna semena dosegla nizko ceno, okoli 2,5 evra na kilogram. Čeprav so zaloge žita velike, so cene v povprečju 160 evrov za tono pšenice in več kot 150 evrov za tono koruze. Ob žetvi koruze cena upade, oktobra je bila med 145 in 150 evri na tono. "Lani smo prihodke povečali za pet, dobiček pa za deset odstotkov. Vreme nam ni šlo na roko, na srečo so se nekoliko zvišale odkupne cene. Najbolj pri pšenici in hmelju," pravi Marko Plohl, direktor podjetja. Kljub vsem okoliščinam, lahko v podjetju Jeruzalem Ormož SAT sklenejo poslovno uspešno lansko leto, z ambicioznimi načrti za širitev v nove pridelovalne panoge.
Foto: KTV Ormož, Oljarna Središče ob Dravi.
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.